\985 §t. 9/letnik 1 Novost za malo dolaijev i{| AMICA »Novosti« za veliko ciinaije\ Atari in oric Pasti pri nakupu Amstrad CPC 464 aU664? Domada pamet Sprejeli smo faponsld mnoGosTRRnosT, ki je ri RR SERflJ PRRUDIl SE RARER RRCURHIRIK. REORUISRI IB-BITRfl IR R-BITRH EPE. OPERHEUSKI SISTEHII RIF tp/m, ms-RRs. ap/m. Genersinl in Izkijuini zastopnik za Jugaslavl|o: LJUBLJANA TOZD Zastopstva, Celovska 17S, 61000 Ljubljana lelefon: 061 SS2-341. 551-287, SS2-182. telex: 31 639 QX-16 omogoca uporobo do5edon|ih 8- bitnih in novih, zahfevnejsih 16-bitnih programov, Je visoko kompotibilen z IBM PC, vecina programske opreme zo IBM tece brez vsokrsnih modifikacii. Poleg tego ie hitreisi kof IBM-PC, - CPE mikroprocesorja Z 80 A in 8088 - RAM 256 K, rozsirljiv no 512 K - CRT 12-incni, hi-res 640x400 tock, zelene borve, nesvetlec - FDD vgrajen dvojni diskefni pogon 5,25 ince, zmogijivost 2x720 K po formafiraniu - I/F Centronics, RS 232 (t, opcije - zunonji trdi disk Epson HDD-10 z zmogljivosfjo 10 Mb (pri HDD-10 ie vmesni cos med dvema okvarama 20.000 ur!) September 1985 it. 9 / letnik 1 / cena 200 din Risba na naslovni strani: Zlatko Drear J ugoslovani smo se enkrat dokazali, da smo najbogatejsi. Place so res bol) na berglicah, a glede na cene izdelkov v naiih trgovinah bi bilo najpametneje, ce bi na shopping pripeljali prijatelje iz Kuvajta. Vsake toliko namrec jugoslovansko racunalnistvo najde dobrotnika. mecena, ki se je pripravljen zrtvovati in vsem, ki se ne znajdejo drugade, omogoditi nakup za naio nacionaino valuta. Ker radunalniike revije pad ne moremo brez take in drugadne podpore, si ne moremo kaj, da ne bi objavili kaksnih kolikor toliko pohvalnih ocen o strojih. Dobrikanje nekaterih gre celo lako dated, da reklame objavijajo na naslovnici, ne le na platnicah, da 0 tekstih niti ne govorimo. Tudi mi nismo imuni, a kaj hodemo. Denar je sveta vladar in za Stirideset srebrnikov (beri: za zagotavijanje dosedanje cene revije) objavimo kakrienkoli oglas. Natanko se ve. kdo kupuje radunalnike za dinarje. Zasebniki gotovo ne, ti si na drni borzi kupijo devize in skodijo do najblizje zahodne meje. Dobro stojede delovne organizaeije z devizami radunalnik uvozijo, dajo cesarju, kar je cesarjevega, in radunalnik dobijo na mizo za -samo" 50% drazje. kot to uspe podjetniku v belem svetu. Sole in druge druZbene organizaeije pa itejejo svoje lesno odmerjene denarce in z ludjo pri belem dnevu isdejo koga, ki bi jim zanje kaj prodal. Ti njihovi dinarji so vredni trikrat do itirikrat manj od tistih, s katerimi pladate pivo ali kupite marke na drni borzi. In vse, kar vsaj malo disi po radunalnistvu in se prodaja za dinarje, je vsaj trikrat drazje kot v tujini. Od “smudarskih" igralnih palic do profesionalnih tipkovnic, vmesnikov za tiskalnik, kablov pa do, bodimo enkrat poSteni, vseh tistih zahajajodih in propadajodih radunalnikov, ki v Jugoslaviji pojejo svoj labodji spev, ZX-81, spectrum 16 K, atari 800 in atmos niso tisto najboIjSe, za kar bi se spladalo trositi devize. Ne trdimo, da uvozniki pri tern prav mastno profitirajo. Dve tretjini denarja, ki ga je sola dobila za nakup radunalnika, se po taksnih ali drugdanih poteh vrne v roke tistih, ki so ga velikodudno odstopili. in cesar si zadovoljno mane roke ob tako pametnih ministrih, ki mu pogledajo v obraz in zatrdijo, da je tudi pri nas mogode kupiti radunalnike. Ce bi se red dogajala kje severneje, bi rekli -nekaj gnilega je v dezeli Danski", a pri nas se nismo tako samokritidni. Edino, kar je pri nas Se razmeroma poceni, je softver: domade knjige in revije. Ob uvozeni plastiki, barvah in papirju je natanko jasno, desa pri nas ne cenimo. Lastne pameti. MOJ MIKRO izdaia in tiska £GP DELO. tozd Revije. Titova 35. Ljubljana • Predaedmk ekupSOme CGP Oslo JAK KOPRIVC • Glavni urednik GOP Oelo BORIS DOLNIGaR • DIrektor tozd Revije BERNARDA RAKOVEC • Cena itevllke 200 din • MOJ MIKRO je oproSCen plaiila posebnega davka po mnenju republlSkega komlleja za Inlormiranje, dopis It. 421-1/72 z dne 25. S. 1984. Glavni In odgovorni urednik revije Mo| mikro VILKO NOVAK • Namesinik giavnega In odgovornega urednika AUOSA VREGAR • Strokovna urednika CIRIL KRaSEVEC in 2lGA TURK • Poslovni sekretar FRANC LOGONDER • Tajnica ELICA POTOGNIK • Obllkovanje In tehnifino urejanje ANDREJ MAV5AR. FRANCI MIHEVC • Redni zunanjl sodelavci: ANDRUA KOLUNDZiG. JURE SKVARG. ANDREJ VITEK. izdajateljaki sosvet: Alenka MiSiG (Gospodarska zbornica Slovenije). predsednioa. CIrll 6EZLAJ (Gorenje - Proceana oprema. Titovo Velenie). pro* dr. Ivan BRATKO (Fakulteta za eiektrotehnlko. Ljubljana), prof. Aleksander COKAN (Or2avna zalo2ba Sloveni|B, Ljubljana. Borislav HAOZlBA- BlG (IvD Lola Ribar, Beograd 2eleznlk). Marko KEK |RK ZSM). in2. Uilol KOBE (Iskra. Ljubljana), dr. Beno LUKMAN {IS SRS). Gorazd MARINGEK (ZvBza organizacn za lehniSko kulturo, Ljubljana). Tone POLENEC (Miadinska knjiga. Ljubljana), dr. Marjan dPEGEL (Inilitut Jotef Stefan, Ljubljana). Zoran STRBAC (Iskra Della. Ljubljana). Naslov uredniitva: Moj mikro. Ljubljana. Titova 35. teiefon h. c. 315-366. 319-796. teleks 31-255 VU DELO • Oglasi: STIK. oglasno trtenje. Ljubljana. Titova 35. leleton 316-570 • Prodaja In narodnine: Ljubljana. Titova 35. telelon h. c. 315-366. Moj mikro 3 liOVO lift YP TRCP da je njegova Dopularnost po Kri- vicl tako majrina. TakSni 'tidi* imajo na|ver|etne|e doma atmos all pa se ukvarjaio z njegovo pro- dajo . S popularnostjo je takole: na prvo mesto moramo poslaviti kolaps z modelom oric 1. kr ga preklinjajo samo ie trgovci v svo- jih skladiSfiih. Takoj nato pa spoz- nanje. ki ga lahko irpamo iz bli2- nja raSunalnlike zgodovine. At- mos le pri$el na IrziiCe prepozno all pa je PM njegov kvalitetni skok V pnmerjavi s speclrumom pra- kratek. Vsemu navkijub gre pohvaliti hardversko zasnovo. RaPunalmk le zaprt v $e kar liino plastipno ohiS;a. zgorn)i pokrov nosi a sePOf ploSPico in profesionaino iipkov- nlcQ. Etektronika je enostavna. uporabniku daje grafiko tipa C-64 in zvok, ki presega spectrumove- ga Oelovna tamperatura la nekje blizu spactrumove. Vdeiani basic se iz daljave smeji commodorje- Oeitki padaio na programsko opremo. ki ie sicer ie kar kom- plelna, vendar praktiino ponuja samo an naslov posameznega programa. Pa Se nekai ja. Kar la- slnikom tega radunalnika ne da spatl: delo s kasetofonom Zapis je podasen. nezanesijiv in povrhu vsega ob vditavanju programov radunalnik prav nemarno cvili. To je samo znak. da si vpisuie pro- V origlnalni izvedbi je Oric po- nujal Se 3-in£no diskelo in pocem tiskalnikozkegaformata. Ne zara- di enega ne zaradi drugegam biio vrste pred prodajalnami Avtotebna pravi. da se vseh na- Sletih pomanjkl|ivo5ti Se kako za- P recej seje 2e natolcevali SuSljalo o novib raSuna kih na jugoslovanskem gu. Najprej se je za vogali pc vijal Oric s svojo propadio firm Angliji, nato pa Se Atari, Ki ie kaj dasa buri svetovno raduna Sko srenjo. Iz radunalniSke pi odike ste lahko zvedeii, da marsikaj od teh govoric blizu r nidi. Avtotehna je spustlla ne informacijo o prodaji in delnl p Izvodnji Oricovega atmosa, ^ dinska knjiga pa je v Beogrz organizirala tiskovno konteren na kateri je lugosiovanakim nc narjem predstavila Atari in sv nadrte v zvezi z njegovimi rai nalniki. Jugoslovanski pojetji bosta i madim kupcem ponudili radunal- nike V zadetku Solskega leta. Po- nudba bo precej pestra. Vse bo na voijo ludi za dinarje (deprav ne- sramno drago). Za Atanieve proiz- vode bo Mladinska knjiga odpria Se konsignacijo, kjer bodo po normalnih dinarsko-deviznili ce- nah kupovali predvsem zasebniki. Poglejino seznam jesenskih ra- dunalnikov: - Avtotehna bo izdelovala oric atmos In ustrezen krmilnik za gib- ki disk formats 3,5 inda. - Mladinska knjiga bo za di- narje prodajala samo komplete. Komplet bodo sestavijall Atarijev 130 XE, Oisketna enota 1050, ti- skalnlk SOM 124 all po Izblri ti- skalnlk XDM 121 in programska oprema za poslovno rabo Gene pri MK bodo jugoslovan- sko -popularne-. To pa bo omilNa konsignacija, kjer bodo na voijo vsi Atarijevi proizvodi s program- sko opremo in nekje proti Koncu leta tudi 520 ST, Izblra bo skupaj z te obstojedi- ml konsignacijami precej zanimi- vejSa, Vse radunalnike smo v naSI reviji Za predstavlli, tako da jih bomo tokrat pogledali bolj povrS- no, Ustavili pa se bomo tudi pri pobudah. ki so Avtotehno in Mla- dinsko knjigo pripeljale do novlh radunalnikov. Oric atmos, ne tako pozabljeni muSketir MoZje iz Avtotehna niso odkrili Amerlke, ko so zadeli poslovsii z OtoSko firmo Oric. Njihov TOZD, ki se zgovorno imenuje Nova, le dolgo ZIvi tudi od radunalniSkega kruha. Verjetno je njihovo delo amaterskim radunalnikarjem pre- ce| tuje, Od samostojnega razvoja in proizvodnje terminalov in pre- cej resnih radunalnikov do proiz- vodnje In prodaje ubogega atmo- saie pravzaprav kar precejSen ko- rak nazaj. Avtotehna ga je naredi- la zaradi IzkuSenj, ki jih fma z ra- dunalnlSkim businessom, in zara- di dobave sorazmerno poceni ra- dunalnikov domademu triiSdu, Njihovi dogovori z Oricom so se zadeli, Se preden smo zvedeii, da je Oric precej v Skripcih, S pamet- no pogodbo so dobili pravice do proizvodnje radunalnika in do na- VRNITEV ODPISANIH kupa posebej izdelanega vezja ULA, S tern sose zaSditili v prlme- ru. da bl firms propadla, oziroma so zagotovili tudi drugim jugoslo- vansklm proizvajalcem eiementov in drugih delov moZnost za sode- lovanje pri tern poalu, Pred kak- Snim mesecem pa {e angleSki Oric zamenjal lastnika. Kupila ga je francoska firma Eureka, ki je do tedaj samo prodajala radunalnike Francozom. Qlede ne popular- nost atmosa, ki Je bil na francoski lestvici najbolje prodajanih rsdu- nainikov na drugem mestu (takoj za amstradom), je Erueka zadela pravoptimistidno. Proizvodnjo so prestavlll v Normandijo. kjer bo v kratkem stekla tudi izdelava pre- cej predelanega radunalnika oric Za starega Oricovega prijateija iz Jugoslavije se je zadeva ludi malce spremenila. tokrat na bo- IjSe. Nameslo samostojne proiz- vodnje samo za Jugoslavijo se je pokazala Se moZnost za proizvod- njo nekaterih delov za francoske in druge kupce. Kaj pravzaprav pomenijo lak- Sne 'dolgodasne marginaiije- na- Semu kupcu? Normaino Stevilo radunalnikov. ki bodo na razpola- go, nato pa razmeroma stablino ceno, kvaliteto in kompletno pod- poro rsdunalniku. Proizvajalec bo poskrbel za servis in zagotavijal oziroma stimuliral programerjeza domado programsko opremo. Oric X nova 64 4 Mdmif veda. ZaSeli so prl priroeniku. Ju- goslovarsko verzijo. kl ja neka)- krat boIjSa od orlglnalne. je pri- pravil znani -spisatelj Basicov- In samozalOtnlV Jure Spiler. Prlrod- nik bo ob vsakerr rabunalniku, prodajali pa ga bodo tudi v knji- garnah kot knjigo, ki bo eventuai- nega kupca bodisi pritegnila all odvrnila od nakupa. Naslednji korak k veiji kvallteti je disketna enota. V svetu je Hl- tacnijev 3-indni format is klonil pred Sonyjevim 3,5-lndnim. Stare- ga disketnega pogona tore] v Ju- goslavijl ne bomo poznall. Za at- mos bo prl rtas tako] po prvlh pro- danlh raiunalnikih stekla prolz- vodnja posebnega krmilnika za 3,S-lnino diskelo s kapaciteto dvakrat 400 K, kl bo rosit s seboj CP/M 2.2 In 80-stolpCno barvno grafiko. S to pridobitvijo bo atmos precej bolj zrasel v odeb Solnikov in marsikaterega poaameznika. Iz Igrade se bo prelevll v radunalnik CP/M z najbogatejSo knjl2nlco programov. S tiskalnikom bo stvar reiena (za malo vei denarja) precej ugodno. TIstI, kl spremljajo rekla- me V naSi revljl, gotovo vedo, da je pod Avtotehnino sireho kortslg- naclja za Epsorove tiskalnike. VI- dell so tudI tiskalnik prav.majhrih dimenzij. kl plia z NLO kvallteto. Njagov proizvaialec je Epson, oz- naka pa je P-80. KupcI atmosa bodo lahko pridll do kompleta ra- tunalnlka. diska In tlskalnlka tudi za dinarje. Dinarna dinar atmos Za prodajo na na$em trZISdu. kjer je treba opremltl tudi dole, je seveda precej pomembno. koliko radunalnikov bo na voljo. Blstven pa le tudi podatek, koliko bodo stroji stall in kdaj bodo na policah V trgovmah. Avtotenna obljublja. da bodo prvi muSketirjl nova M na voljo ie V septembru. Njinova cena bo po kopitu dinar na dinar all vsako- mur nekaj. Konkretneje, gibala se bo nekje v rangu manj ugodnega nakupa C-64 za devize in dinarske dajatve v konsignaciji. Trudili se bodo. pravijo. da bo njihova cena film niija. Na ceno drugih. ki stoji- |o V vrsti. pa ne morejo vplivati. Kolidine proizvedenlh radunalnl- kov bodo takdne, da bodo-zado- voljlle dru2beni in zasebnl sektor. Disketna enota bo na voljo okto- bra all novembra, staia pa bo pri- bliino toliko kot atmos. Atari: Power Without the Price po naie Mladinska knjiga je zadela pot k jugoslovanskim radunalnidkim zvezdam z ZX 61 , nadaljevala je z Iskriniml spectruml, pristala pa na kompletih Cominodore-Robo* tron. Vsi tl posll niso bill ravno popularni, vender je naSe tr2idde takino kot vrag, kl v sill muhe ire. Nekaj knjig, informacije iz radu- nalniSklh dasopisov in prldoblje- ne izkuSnje so recept, po katerem so skuhali idejo za konslgnacijo in dlnarsko prodajo Atarijevih proizvodov. Novi trend!, ki so na- stall V ameriSki firmi ob Tramielo- vem brides ugodnem nakupu, so narekovali tudi nam, da se doko- pljemo do modnih radunalnikov za malo denarja. Na hanovrskem sejmu smo ie zvedeli. da se v zvezi z Jugoslavijo nekaj kuba. Atarijev evropski Set Alwin Stumpf. kl je bll prej odgo- voren za prodajo Commodorja v ZRN, je Izjavil, da ga v novi firmi zanima vsako triiSde, tudi jugo- slovansko. Uoije Iz Mladinske knjige so po pameini presoji Ata- rijeve -nove kvalltete* ugotovlll. da bodo odpril konsignacijsko prodajo. Njihovi InteresI so bill tako modnl, da so si lahko Izbojevaii tudi nakup posameznih delov za radunalnikaSOXL In 130 XE, fina- lizacljo proizvodnje v domadi to- varni In prodajo v JugoslavijI za dinarje. Najprej so pregiedaii smotrnosi dinarske prodaje, kjer se tormira cena iz cene v DM, 30 odstotkov carine, 90 odstotkov za nakup potrebnlh deviz, 40 odstot- kov stroSkov proizvodnje. servisa in prodaje ter 28,4 odslotka dav- kov, katerih so recimo Sole (vsaj to) opro^dene. Ugotovili so. da je za dinarje smotrno prodajatl sa- me 130 XE V kompletu. V konsig- naciji pa bo naprodaj vsa Atarije- va llnija od programov do tlskalnl- kov, nekje proti koncu leta tudi 520 ST. V julijski dtevilki smo predstavlll atari 800 XL. Ta bo na voljo same V konsignaciji. Njegove zmoglji- vostl ga postavijajo ob bok prej omenjenl skupini radunalnikov. Bistvena prednost pred oricom je izredno dtevilo programov. Res so vglavnem igrice. ki Izhajajo Izdni. ko je Atari pomenil sinonim za dobro Igro med video igralnimi avtomati, vendar je postal prehod oditen predvsem z modelom 800 XL. Nasiednji korak je njegova do- delana verzija 130 XE. Oblikovan je precej lepSe (spominja na teiko pridakovani 520), pomnilnik je vedji (131,072 K HAM). Oostop je prek bank, kl jih preklapljamo na osembitno vodilo. Toliko pomnil- nlka podpira tudi novI disketni pogon z oznako 1050 in novim disketnim operaeijskim sistemom 2,5. Pomnilnik tako v tej konfigu- raeiji uporabljamo kot tako Ime- novani RAM disk. Poglejmo pobliie, kako osem- bitni procesor 6502 in video pro- cesor z oznako ANTIC delate s toliko pomnllnika. Procesor lahko naslovi samo 65535 bytov. £e ieli- mo uporabljatl drugo, moramo odkiopiti del pomnllnika in priklo- pitl nov blok. Pri 130 XE so blokl. kl jih Izbiramo. vellki 16 K. Druga banka pomnllnika je na primer med naslovoma 16384 m 32767. Banko lahko dodellmo tudi video procesorju. CPE in video proce- sor lahko delata v dveh nadlnih. normalnem in posebnem. V basi- cu izbiramo pomnllnidko banko z ukazom POKE, naslov 54017 Radunalnik 130 XE je razen pomnllnika pravzaprav popolno- ma enak modelu 800 XL: vsi pro- grami, naplsani za 600, brez naj- manjSIh predalav delajo tudi v njem. ker ja opremljen z ustrezn- mi prlkljudnimi konektorji za do- datke. Kartica ROM zdaj namesto V odprtino na pokrovu elegantno potladimo V prlkljudek na zadnji strani radunalnika, kjer sta tudi Stikalo za vklop ter pnkljudek za tiskalnik In druge penfeme napra- ve. Prlkljudka za igraine palice sta na desni strani radunalnika. Vedna posebnosi Atanjevih ra- dunalnikov je njihova izredna bar- vna grafika. Oeluje lahko v 16 na- dioih. kl ponuiajo 256 razlidnih barv. Da ne bo zablod. moramo posebej poudanti: de sta na pri- mer pika rdede m pika modre bar- ve zelo skupaj. vidimo samo piko vijolidne barve. Do 256 barv lahko pridemo. de uporabljamo 16 os- novnih barv (upodtevati je treba Se vrednost osvetijenosti todke. ki se lahko giblje med 0 in 14) Novi radunalnik uporabija enak kasetofon kot 800 XL. Oelo s tern nl ravno priporodijivo. saj porabi za branje 48 K dolgega programs pribliino 7 minut Zanesljivost je bistveno vedja kot prl atmosu, Na- mesto Atarijevega kaseiofona lah- ko kupite cenejSo tajvansko kopi- jo all si pa izdelate vmesnik. po- doben tistemu. ki povezuje obi- dajni kasetnik s C-64. Atarijeve perifeme naprave Od drugih perilernih naprav bo na voljo nova disketna enota z dvojno gosloto zapisa m novim Nadaljevanje na nr, 13 M iki m. I ikrosnob sebna vrs maihnib sprotno To le £isti ni kakina po- o navaPna obli- nalniSko razsvetijench tasih poh- vallti s solidnim radjnalnikorn. Oa bi lahko ohranil svoj atatus in ugled. A glei ga zlomka: avtomo- bilov in hi-ti opreme ni bilo Ireba menjavati vsakih nekaj mesecev. 2 raSunalniki pa je zadrje leto hu- je kot s kravalami Komaj se le ta mrzlica pn nas dobro zadela, ze |S blip treba zamenjati neuglednoS- bilno igraio s praviir radunalni- kom, npr. s QL A ka;, ko razer §aha ni biio kai pokazati zavistnim znancem. Polem je priSel v modo macir- tosh. Yeah, to je vse kaj drugega in celo prijateljico is lahko snob povabil na tasino voinjo z miSko. Oa z n|im ni bilo mogoSe £esa pametnega napisati. ga ni motilo. pomnlnik je za demonstraciie za- dostoval. poiasni gibki disk pa je bil vendarle nekaikral hitrej^l od mckrotrairikov. Trend se je nada- lieval Se z Applovimi majlcami. Applovimi znadkam, Applovimi trenirkami.applom 2c (za na klob- sko mizico) in applom 2e za v nekod konec. Ljudie so vse ve£ m vei govorili o tern, da ratunalmk ni igrada. ampak ga le treba upo- rabljati V koristne namene. Zato si le ZB nekaj mesecev kupil IBM- PC, poicilinder in stekleno vazo. vrtnice pa je menjaval vsak teden Boiezen je napredovala. Ra£j- nalniSke revije. ki jih le bral na lavnih mestih (raj se vidl, da je tudiTin za napreCek), so ga pok- varile do skraire mere Zacel je rsivno verjeti, da se dajo pisma res pisati tudi z ureievalnikom be- Sedil. naslova in teletonske Stevil- ke prijateliic pa je hranil kar v datoteki namesto v nolesu kot dotlej V la namen si je omislil Se en prenosm radunalmk, kl ga je lahko na vsakem mestu pokazal komurkoli Kot verziranega pozravaica ga atari ST S20 m posebno vrgel iz tira Se ena igraCa za vse. ki ne poznaio sladkosti in can MS DOS. Nasploh se je vse te2e odiodal za siroie, kl so bill dostopni raji, Kam neki bi pnSli, Oe bi imel NJEGOV radunalnik kar vsak ambiciozneiSi Naslednja ijubezen naiega znanca pa bo amiga. Racunalnik, o katerem smo doslej prebrali na|- veC ugibanj m napacnih napove- di Nekai prototipov ie kro2i po redakcljah lujih raCunelriskih re- vi| (Chip. PCW, Byte), iz katerih povzemamo nekai karaktenstik . — *tj« Videz radjnainika je klasiden .>a eleklromka m ena disketna Mikrosnobi v skripcih: AMIGA PRIHAIA kovnica je pa lodena in jo po upo- rabi porinemo pod osrednji del Zal |e vdelana samp era mikrodi- sketna enota |b.5-pal0na). na ka- tero zapiSemo 880 K. Sistem je Na ^predrji (i) in stranski strani glavnega dela |e dvoje sirokih raz- Siritvenih vrat z vsemi pomembm- mi vodili. Notraniih vtidev za razsi- ritvene kartice po zgledu IBM-PC ali appla II zal ni. Na zadnji strani so Se konektorji za tiskalnik, mo- dem. monitor, televizor, video vhod (!| in dodatna disketna eno- ta, pri strani pa sta vtiCa za igraino palico all miSKo. MiS |e mehanska □odatna disketna enota je lan- ko 3.5-pal£na ali S,25-paldna Slednja (SOO S) nai bi pomenila most s svetom IBM, Po besedah proizvajalca nai bi sottver, vdeian IBM-PC in tb brez vdeianega Intelovega procesorja 8086 (M pad pa popolnoma softversko Osnovna ploSCa (po Tovsr/n |i pravijb lorraine) |e zasnovana okrog MC B8000. Na njej sta Se 236 K HAM, razSirljiv do 8 Mb. in 192 K ROM. razSIrljiv do 258 K Kar amigo postavlja rad vse dru- ge mikroradonalnike. pa so tri po- sebna vezia. daphne, agnus m portia Prva genenrata slikd, Por- tia pa upravlja disk, obravnava prekinitve in krmili dostop m ser- viranje perifernih enot. Ta vazja reiijo procesor vedme opravil, kl jih ima sicer z nsanjem in premikanjem slike na zaslono Pomik speclrumovega zaslona za vrstico navzgor zahteva branje in pisanje kakih 6 K pomnilmka. Ce se spomnite. kako muCnr so Ire- nutki, preden se v Inesu zasion mehko pomakne za vrstiso rav- zgor, vam bo lasno. da se proce- vrepnopot. PriST520 eba premelati ze 32 K alika ;e na progra-rsm zahtevneiSa OCbren meni prepisati vaaomp vsega <ar je -spodai-. nekam Orugam ir po- tem soei nazaj podobno kot pn premikanju figuric Cizaine vezij je Jay Miner m re nadnoval ludi vezia za atar SOC Njihova giavna naiogajB oa prp- tenih, a pogosto ponavijaiod'h se zvoka m upravljan]^ pe' iern.i- enot. Tri vezja si z MC 68000 izme- njujejo podatkovno in nasiovrc ne cikie oa si izposoiajo razndne lunkcije oosebnih vez i x- r-ai; na voljo kar 25 karaiov DMA d - rect memmory accessi Krmili jih agnus Voelan "ra se | J copper, koprocesor, ki kontrolira delovanje druglh Pipov glede na lego video 2arka. in vezje bimmer (bit image manipulator), ki zna ri- sati firte hltreje kot gratiPni proce- sor pluto, zapolriti podrodje med dvema toPkama in manipulirali s pravokotnimi podroPji toPk. Ce pri OL labko spremenimo 60,000 toPk na sekundo, pri macu pa 110.000, ie V amigi mogoPe v mi- kroeekundi z zaslonom narediti karkoli, z milijon toPkami na se- kundo. ne da bi se procesor zara- di tega pretirano sekiral. Pa ne aamo to: poroPajo, da le mogoPe brez posebnih pro- gramskih trikov na istem monitor- ju gledati TV in pisati programe, t. 1 mepati video in raPunelnipki sig- nal. V praksi to pomeni. da bodo v amigi moZne laserske video igre, k|er $e bodo mePali posnetki po- krajine z video diska in raPunalni- Pko generirana letala in eksplozl- |B. Grefiko generira daphne. Seve- da je rasterska in lahko v obliki veP bitnih ravnln (bit plane) In Skratov (sprites) zavzeme do 612 K pomnilnika. Bitne f avnine Predstavijajmo si zasipn, pri ka- terem je lahko vsaka toPka iz ane izmed 16 (2 na 4} barv. Za vsako toPko potrebujemo 4 bite, da po- vemo. kakSne barve bo. Potrebu- jemo torej Ptiri bitne ravnine, ki stojijo drugs nad drugo. Zato da Porno doloPili barvo toPke, bomo brail toPke na Istih koordinatah v vseh Ptirih ravninah. Ce je gratiPni pomnilnik organl- zlran na tak naPin, je tudi anima- cija preprostejSa. V barvni kartl- lahko poljubni komblnaciji bitov doloPImo poljubno barvo. Recl- mo. da bl radi zaslon oZivili leko, da bomo imell ozadje. naSega ju- naka in Se kaj spredaj. Za ozadje bomo uporabili ravnino 3. za |u- naka ravnini 1 In 2, za sprednje dele pa ravnino 0. OdioPiti se mo- ramo Se za barve. Sprednji deli so Prne. In da bi vedno ostali Pisto spredaj. moramo vsem kombina- cijam bitov, ki imajo na poziciji 0 enico, predpisati Prno barvo. Za junaka imamo na voijo dve ravnini. torej 4 barve. A Pe je na obeh ravninah 0, junaka ni:vidise skozenj. Ce so na ravninah 0, 1 In 2 niPle, doloPa barvo ravnina 3. Ozadje je torej lahko dvobarvno, za junaka pa so ostale Petri barve. Ko bomo hotel! sliko otivltl, bo dovolj premikati samo junaka; ozadje In prednji deli slike oslaja- |0 konstantni. UpoStevanje vldno- sti (kaj je spredaj in kaj zadaj), kl le sicer najbolj zamudno, bo avto- matsko. Daphne zna generirali sliko Stl- rin razliPnih loPijlvosti na dva na- Pina. V prvem imamo na voijo pet bitnih ravnln (na 320x200), torej 32 rezliPnlh barv s palete. V dru- gem napinu je bitnih ravnin 6, pri Pemer se barve doloPaio olede na drobcev procesorjevega Pasa po- sameznlm posiom, paP giede na njihovo prioriieto. Operadiski si- stem so napisaii stari znenci - Metacomco. Za amigo SO priredill Tripos, operacijski sistem. ki je bil narejen za vePuporabnISko raPu- nalnlSko mreio v Cambridgeu. VePopraviini sistem pojmuja pi> dobno kot mreSo, le da si sporoPi- la (podaike) pcsreduiejo posa- mezni posli. barvo sosednje toPke in je mogo- Bitna ravnina |e lahko dejansko vePja od slike, prikazane na zsslo- nu. S tern da spreminjamo vred- nosli registrom v Pipu, lahko po- keZemo poijuben izsek. Skrati Amigin Skrat je Sestnajst toPk Sirok In poljubno visok. Edina omejitev glede Stevila je, da je v eni liniji toPk lahko hkrati najveP osem Skratov. Debell so dve bitni ravnini. torej so lahko ireh raziip- nih barv in prozorni. S programi- ranjem grafiPnih Pipov in neznan- tnim posredovanjem MC 68000 pa so mogoPi naslednji tipi animira- nih predmetov: Vsprite (virtual sprite) - ravi- dezni sprite, ki $e rtSe prek vezja za prave (hardverske) sprite. SOS (blitter object) - )e pravo- kotnlk, kl ga vezje blitter dejansko preslika na podroPje pomnilnika, iz katerega se sicer generira slika Karje bilo prej spodaj. spravi dru- gam. Taki so vsi -spriti- v spec- trumu, le da jih na zaslon tarn ne mePe kakpno posebno vezje, em- pak procesor. Prednost pred Vspriti je. da so lahko bolj pisani, Zai pa so poPasnejPi. Animcomp in animobj (antima- ted component in animated ob- ject) so viSje oblike zgomjih dveh. Rutine V ROM z njimi rliejo cele gibajoPe predmete s ie posebej gibajoPim se dell. npr. Ploveka s telesom (animobj) in okonPinami (animcomp). Zvok Portia zna krmilltl tudi Ptiri zvoPne kanale. po dva signala na kanal, Pe imate raje stereo tehni- ko. To se morda ne sliSi pretirano vel'ko, a V nasprotju z generatorji zvoka V -konvencionalnih- mi- kroraPunalnikih tu ne kontrolira- mo frekvence in nekaterih para- metrov z njo v zvezi, ampak kar razmerja med zvoPnIm tiakom in Pasom. V tern je vezje podobno Falrlightovim sintetizatorjem zvo- ka. Kot vhodnl podatek lahko sprejme poijuben zvok. ga digita- tizira In potem omogoPa. da z njim igramo. Take lahko npr. pos- namemo kravje mukanje in z njim odigramo BrandenburSki kon- cert. Zaradi takega pojmovanja zvoka je kanalov v bistvu neome- jeno Stevlio. Kako se bodo mePaii. je odvisno le od programske opreme Izredno enostavro je tu- di programiranje govora in klepe- tavi programi ie tePejo. Na programskem nivoju le mo- goPe zvok kreirati tudi s parametri Za QL je amiga prvi relativno poceni mikforapunalnik, ki podpl- ra opravljanje veP opravil hkrati (multitasking). Procesor seveda ne more naenkrat poPeti veP stva- ri, s pametnim sottverom pa lahko uporabnik dobi tak vtis. Poseben program skrbi za dodeljevanje Intuition Vse ruline operaeijskega siste- ma. podprogrami za arimacl|0. zvok ... so pregledno zbrani in ta- behrani v ROM In jih lahko kliPe- mo iz -te tako neumnih- pro- gramskih jezikov. S perifernimi enotami komuniciramo prek ka- nalov s Stevllkami m ne z njihovi- mrfiziPnlmi imeni. Qriglnalno je tudi zapisovanie na disketo. PoOatki so zapisani na celih sledeh (track) zvezno in niso razbiti na sektorje, kot le bila na-, vada doslej. Posebne sledi za ka- zalo (directory) nl, vsak bloK po- dalkov pa ima glavo (header), v kateri so osnovni podatki o dato- teki in kazalec na prejSnji in na- slednji Plok. Poseben znak za ko- nec (end ol file) ni polreben, ker je doiPina lepo zapisana v header- 2 iu. Posebnih obllk datotek kot pri ^ MS-DOS ni. Ime je lahko poljubno S dolgo, prav tako sia neomejena g Stevilo in globina podpodroPij. Omenjene novosti so morda res s presenetijive. Pe ste navajeni na » IBM all macintosh, a ne tako zelo » nove.PepoznateOLalicelospec- trum. Metacomco je bil namreP z TehniPni podatki: Procesor: motorola 68(XI07. 16 MHz, dostop do prvih 512 K pom- nilnika V vsakem drugem clklu. Posebna vezja: agnus ...ani- maeijski Pip daphne ...gratiPni Pip portia . . zvok / penfeme enote ROM: 192 K vsebuje Tripos, ru- tine za grafiko, animaeijo in zvok Grafika: 320x2(X). 32 barv: 320 x 400, 32 barv; 640x 200, 16 barv: 640x 400, 16 barv, VeP barv je moPnih. Pe so definirane glede na sosednjo barvo. 12-bitna bar- vna paleta (4096 barv). Zvok: Ctlrje neodvisni kanali. 65535 razliPnih glasnosti. teore- tipna frekvenca do i .7 Mhz Disketna enota: 3,5-palPna. 680 K. 160 sledi po 11 sektorjev TIpkovnica: 69 Iipk. glej sliko VhodI, izhodi: stereo zvok. RGB. digitalni RGB. NTSC com- posite video. TV. programabilna serijska In paralelna vrala. dva rezSiritvena vtiPa Programska oprema: Intuition - vmesnik z uporabnikom, Ami- gaDOS (TriPOS), knjiinica vred- nosll za sintezo govora (anglePPi- na, fonetiPna transkripeija). ABC (ABasIC). Tutonal. Kaleidoscope Cena: 1255$ Moj mik GOSUB STACK V prvem Kvatialu 1985 so med tirmam v Sillcijevi dolini jabeleiili rast proirtarsamo Compaq. Apple m Honeywell, RETURN Sinclair pripravlja prenosni spectrum, pa Se prenosnl raCuralnik PRO- TEUS « waferski tetinologi|i in s ploskim zaslonom. RETURN Japonci nai Oi do korca 1987 ponuoiii kupcem l-MDitm pomnilni- Ski Sip. RETURN Sony |e prikazal svojo raztiCico opliSnega diska Premer je 13 centimetrov. torej drugaSen od Atarijevega in CD ploSS RETURN Apple? boiivel naprej. HeSiteirse imenuie 65816 To le procesor. zdruSI|iv s 6502. naslovi pa lahko vec pomniinika. izvaja nekai 16-&itnih operaci) in leSe s 4 Mhz RETURN Stroje z 80266 so izdelali Se iTT, Televideo. Corona. Texas Instruments Zenith, Tomcat Vsi so zdruzl|ivi z IBM-AT. RETURN Macintosh postane zdruiijlv z IBM z dodatkom MacCarlie. Nova le disketna enota, tipkovnica padobi funkcijske in numeriSne tipke. RETURN Commodore je najavil to-megabytri trdi disk za C-64. Stal na| bi 600 $ RETURN IBM ogiaSa namizno verzijo miniraSunalnika system'36 Kot terminali nai bi se uporabljali Pc-|i. ReS ima vdelan 40 Mb, irdi disk in slane 6000 $, RETURN v 2DA prodaio 35.000 macintoshov na mesec. Tako le mao v zgodovini Appla prvi raSunalnik. ki prmasa vsC denaqa kot apple 2. RETURN Mac naj bi kmalu dobil tudi novo lipkovnico z numenSnim delom in kazalSnimi tipkami. RETURN konCno naj bi (Se vedno mac) dobil boliSo gratiko (640- 480 - barve, 1000x800 Srno-belo). Prototipi ie deiajo RETURN Apple ekspenmenlira tudi z vezjem za razpoz- navanjegovora RETURN v 20A prodira amstrad CPC 6128, 128 K verzija raCunalnika z vdelano disketno enoto. Bomo videli, kako bo Slo. RETURN Novi -chief executive- Sinclair Hesearcha je Bill Jeffrey, bivSi viS|i upravnik podjetja Mars Electronic RETURN Activision, znani avtorji raSunalniSkih iger, so izdelali igro. ki simulira vdiranie v velik radunalmSki sistem Naslov je Hacker, v zaCetku pa bo naprodai same v ZDA. RETURN italijani si lasti|o Se 80% Acorna. Ta la predslavil nov lehnicni raCunalnik Cambridge workstation, Namenjen je mJenirjem in znanstvenikom. RETURN Verbatim, ki ga poznamo predvsem po disketah, je razvil izbrisliiv optiini disk. Cena pogona nai bi bila okrog 300 S. en 3.5-paidni disk pa bo stal 20 S. Zmogljivosi enega diska bo 40 Mb. Pa Se siaba novica. reft bo naprodaj Sale 1987. RETURN Del voiaSkega proraftuna ZDA Do namenjen tudi razvojo mikroelektronike. Pen- tagon le zaftel velik projekt. ki naj bl poveftal hitrost mikroproce- sorjev RETURN Brez diskelmh enot ni raftunalnika. Krmilnik, kr so ga razvili pri microperipherals, bodo prodaiaii pod svo|o eti- keto. Ore za sislem dveh 3.S-palCnin disketnih enot z zmogl|ivo- st|o po 720 K. Cena 500 tuntov - prepozno m preOrago. RETURN Ta raznoUki svel radunalnikov Tudi iz viBke IBM je nekaj novosti. Commodore PC 10 je ie najbolie prodajani osebni raftunalnik v ZRN Kako tudi ne. sai le MADE IN WEST GERMANY. V D0| se ie vmeSal Se Philips s PC YES. Revlje ga opisujajo kot -Se kar- zdruZljivega z IBM PC Vdelan je zmogIjivejSi Intelov procesor 80186. 128 K RAM se morda ne sliSi valiko. a RAM je razSirl|iv na 640 K: operacijski sislem DOS plus |e zapefter v ROM. V osnovni verziji raftunalnik uporablja end all dve 3.5-palftni disketni enoti. kar slabo vpliva na zdru2l|ivost z vzornikom. Grafika je vdelana ie v osnovno kontiguraeijo, loftijivosi v sedmih naftimh pa se2e do 640 X 250 toftk v dveh barvah. Skupaj z raftunalnikom dobile Open Access, mtegrirani programski pakel poslovnih programov. Cena miri- malnega sistema (monitor, ena disketna enota) je okrog 4000 OM. Enkrat draZji od Philipsa pa je Datavue 25, merde prvi pre- nosni PC kompatibllnei velikosti poslovnega kovftka z vdeianim S.25-palftnim diskom in kar 640 K RAM. V prvi ligi se ie poiavijajo AT kompatibilneii in menda le do njih laSe pnti kot do originainega AT. Comaq si je ime naredn ie pri PC-|lh in je raiunalniSka lirma ; deleft najveftjo rastjo profita. Kaypro pa naj bi priSel tudi k nam. sai ga zastopa liechtenstem- ska firma Piters, ki prodaga Brotherjeve tiskalnike. Upajmo. da se kaypro ne bo pojavll v razdrti obliki tako kot bratec Pa Se ena o PC 10. Kdor je odpirai ohiSje. je opazil podnoSja. kamor bl naivneZ vtaknll za 200 DM iipov in razSinl pomnilnk na 512 K. Pa ni tako enostevno. PAL dekoder dopuSfta le 2S6 K pomniinika. Kdor OI rad veft, mora razSintev prepustili lirmi, ki le raftunalnik naredila, In |i piaCati 750 DM. inl,ne» bOfvr'O ' -«f, ^6 cm -w in nolontno 5SSS'S^"£ ^i^^fcL-cTnastov'We.'p , . -l -q si' , leSnitovi I. ■io srebrno. CNJI- vedm' o®' •Ki oWSie ' I bronco. SF tetnno ' Molmikro 9 10 Inzenirski kalkulalorji V to kalegorijo priStevamo vse mlineka, kl znajoveSod diplomat- skiti, ne dajo se pa programlrati. V obveznem seznamu funkcij, ki jih bo potreboval srednjeiolec. so kotne funkcije (SIN. COS, TAN), dssetliki In naravni logaritem ter njibove inverzne funkcije. Kotne funkcije morajo sprejematl podat- ke tako v radlanth kot v stopinjah, dobrodoSla pa je tudi funkclja za pretvarjanje Iz declmalnlh stopinj V siopinje, minute In sekunde. Omenjene funkcije Imajo vsl kalkulatorjl lega razreda. Glede na dodate funkcije so speclallzl- ranl za oifje profile. Poslovnl kal- kulatorjl Imajo vdeian koledar, slatlstidne funkcije (trendna ana- ilza, varlansa, korelacija, standar- dnl odkion), obrestnl raiun, amortizacijski radun ... V sploino tehnitnfh kalKulatorjlh so Se hl- perbolidne kotne funkcije, pre- tvarjanje Iz polarnlh v kartezidne koordinate in nasprotno. faktorl- ela, praproste matrldne operaclje ltd. NajboijSI kalkulatorjl. kl so na- menjeni elekirolehnikom In mate- matlkom, oOvladajo ie radunanje s kompleksnlml Stevlll. funkcijo game In faktorlelo. Natandnost ra- dunanja je obldajno na 10-12 meat, torej ved. kot se pokaie na zaslonu. V tefinldnlh vedafi taka natandnost seveda nl pomembna, prav pa pride, kadar Imamo opravka z vsotami, kl so vedje od mllijarde. Sinus je sinus In vsl kalkulatorjl pod soncem ga bodo Izradunall prlbll2no enako hitro In natandno. Edina pomembna ’sottverska ra- ztika- pri tej vrstl kalkulatorjev je nadin, kako moramo vnaSatl itevl- Is. Uporabljata se namred dva ve- lika sistema. Hewlett-Packard do- sledno v vsen svofih kalkulatorjih uporablja RPN (reverse Polish no- tation, obrnjeni poijski zapis), vsl drugl pa se botj all manj poskuSa- jo pribliiati zaporedju, v katerem je radun zapisan na papirju. Katerl sistem vam je bolj vSed, je stvar lesiSBWs okusa. Enl prisegamo na obldaj- nega. drug! na RPN. Po moje mnenju nl vzroka, da bi diovek trpel. zato da bl bllo radunalnlku leie. Sistem RPN terja od radunal- nika dosti manj pametl. a de se ga diovek navadi, je lahko prav tako dober kot obldajnl nadin. Oglejmo si primer: (2 X 3 + 5 X 6) / (2 + 3) V sistemu RPN moramo na pri- oriteto operaclj pazill sami. saj se vse dogaja samo z najvISjIm dtevi- lorn sklada. Ko pritlsnemo na tip- ko enter, se ves sklad pomakne navzdol, novo Itevllo pa pride na vrh. Pri bolj zapletenlh radunlh se zatakne. saj zadnje Stevllo brez opozorlla Izpade iz sklada. TIpko za funkcijo v tern sistemu torej vedno pritlsnemo POTEM. ko so podatki ie v radunalnlku. Pri obl- dajnih kalkulatorjih to nl tako do- sledno. Operaclje med dvema dte- vlloma vedno tlpkamo med Stevi- loma, operaclje z enim samlm Ste- vllom pa za njlm. torej drugade, kot napidemo. (Ved o RPN prebe- rlte V nadem testu kalkulatorja HP 15 C.) Programabilni kalkulatoiji Za HP 41 lahko $ precejdnjo go- tovostjo trdimo, da je In bo ostal najboi|dl programabilni kalkulator na svelu. Pa ne. da bi bll tako Izredno kvallteten, da se ne bl da- le napravltl boijSega. CasI so se pad spremenlil. uveljavijajo se depnl radunalnikl. Priblltno dva- krat vadji so od povprednega kal- kulatorja. vdeian pa Imajo basic, tako da je programiranje eno- stavno. ProgramskI jeziki v kalkulator- jih so V bistvu podobnl makro ukazom, ki jih lahko predpidemo tipkam nekaterih osebnih radu- nalnlkov oz. prgramov. Program je dejansko zaporedje pritlskov na tipke, kl bl jih morall pritishitl pri rodnem radunanju. Seveda je nekaj kontrolnlh ukazov (GOSUP. GOTO), S katerlmr spreminjamo tok programs. Mesta, kamor ska- demo. oznadujejo labele. ki jih je pogosto fiksno dtevllo. Razdelltev pomnilnika je statidna In navadno lahko lAlramo le vellkost prosto- @1 LEJ I j 'ssj (21) I I I lit) Ujf^ I 00*10® 0 0 ohH 0 oa ogj a Q igf ^ ^ ra za podatke in programe, kl ga moramo razdeliti rodno. Pojem spremenljivka je kalkulatorjem neznan, govorl se le o registrih oz. programskih korakih. PIsanje programov je enostav- no. Kalkulator preklopimo v pro- gramski nadin, damo programu ime In odtlpkamo procedure, kl bl jo sicer opravili peS. Popravijanje In urejanje programov sta (po osebnem mnenju pisca) v kalkula- torjih, kl nlmajo altanumericnega ZBslona, nemogodl. Na zaslonu kalkulator namred ne prikazuje ukaza (npr. SIN), ampak koordi- nato tipke. Pri krajdlh programlh je najiaie, de vso zadevo $e en- krat vtipkate. Tako kot pri progra- mlranju v strojnem jeziku (ne v zbimiku) naspioh veija, da je da- ijSe programe pametno napisatl na papir. Kajkupili? Ce 2e morate Imetl diplomatski kalkulator. boste verjetno izbrall takega. ki bo dimbolj poceni all pa se bo dim bolje prilegal vaSI je- senski garderobl. Vtis naredijo tu- di zelo tanki kalkulatorjl na son- dne celice. Pri kalkulatorjih za Solarja bodl- le bolj previdni. Pri kontroini na- logt se lahko dober kalkulator de kako obnese. 1. Packard all ne? To se more vsak resen kupec kalkulatorja najprej vpradatl. Edi- na pomanjkijivost je morda RPN, drugade pa so tl kalkulatorjl znani kot Izredno zanesijivi in kvalltetni. Vdelanlh Imajo mnogo funkcij, ki jih Solar vendarle ne bo potre- boval. 2. Funkcije Za srednjedoica zadostujejo SIN. COS, TAN, LN, LOG, E na X. 10 na X in potenciranje poljubnlh itevll na poljubno potenco. 6e kalkulator. kl ga nameravate kuplti, ne Izraduna pravilno izraza 2i-3xS, ga ne kaze kupovatl, tudI de vidrte kakSne tipke z okiep^l U-r In podobnlm. To pomanjkljl- vost Ima dostikrat blago z oznako Ponte Rosso. 4. Izdelovalee Vedno se splada kuplti kalkula- tor znanega izdelovalca. sicer ni- koll ne veste, kdaj in kako bo od- povedal. Najvedji so Texfas in- struments, Hewlett-Packard, Sharp In Casio. Avtor dianka 2a skorai deset let uporablja Texa- sov SR 51 In pokvaril se je editto kabel za napajanje, ki se je utrudll. Skorajda na najdemo boljdega kalkulatorja, kl ne bl imel LCD. Bistvena prednost je predvsem v porabi energlje. Vdelane so lahko drobne gumbaste baterije In kal- kulatorjl so postall tanjSl In Ia2|l. Kar zadeva ditijivost. so ergonom- sko najboljdl list! Star! zeleni za- sloni, Ob katerin je lahko diovek V. Ce je zaslor LCD, z njlm ne bo Ie2av: sem in t{a bo pad treba in- vestlrati v baterije. Ce de kje sta- knete kalkulator s svetlecimi se dteviikaml. naj ima vdeian akumu- lator (vsl starejdi texasi), ker boste drugade zmetali boga^o za ba- terije. Sondne celice podra2ijo kalkulator in z mnoglml ob nek^ slabdi svetlobi nl mogode delati. Znanstveni kalkulatorjl z nekaj vedjo porabo naj bodo na baterije (akumulator). 7, TIpkovnica Daled najboljde tlpkovnice ima- jo Packard! In pika. Primerjava z drugimi je podobna tisti med me- hansko In gumljasto tipkovnico, Ko 2lvdno preverjate radun, za ka- lerega misllte. da je napaden. |e I Moj mikro 1 1 ie kako pomembno, da rmate ob pntiskanju dober obbutek. Za res- no delo ne svetujemQ lipkovnic -brez gibijivih delov* v siogu ZX 61. razen ce spremlja pritisk na membrano zvotni signal. S.HItrosI rabunanja Bisiveno je. da lahko reb rabu- nahilreje. kotvi tipkale. V trgovinl SI Qglejte. kako so razporejene lipke. potem pa vtipkajte 4S. SIN, > 2. na kvadrat . lie rezultal ne bo zelo blizu 2. premsllte o naku- pu. Celo tako dobri kalkulatorji. koi je H IS C. so pri rabunanju Cene Po bem so kalkulatorji v doma- bih login, nismo sprasevali; vebi- na na$ln bralcev ne bo kupovala doma. saj so izdelki z Daijnega vzhoda ceneiSi od strojbkov iz Buj. Prakticno vsi so znotraj meje 20.000 din in jih lahko legaino ijvozimo. £e ne nabhujete poto- vania v tujino. pa se splaba preve- rili. kai ima V zalogi Cental, ki zaslopa firmo Sharp. V Avstriji je zasller) kalkulator za vaUga srednjeboloa mogobe dobiti od 250 Sch naprei (sharp EL-531). Nekaj boIjSa in male draija sta Tl 30 in 35. Kvallteten vtis daje Tl 30 galaxy za okrog 700 Sch. Kvaliteta je draZja. Najbolfbi programabilni sharp, EL-S103 S. stane nekaj manj kot 1000 Sch, podobno tudi LCD verzija popu- larnega Tl 57. Cisto na vrhu po ceni in kako- vosti so kalkulatorji HP in Tl 59 (be ga be dobite). Siednji ima prp- storen pomnilnik (5000 korakov) in vdelan bitalec kartic. Zanj je na voijo tudi bogata kji2nica pro- gramske opreme na karticah in modulih ROM. Poglavje zase je Hewlett-Pac- kardova serija 10. Zato jo tudi predstavljamo posebej. Serija 10 je zadnja generacija Packardovih kalkulatorjev zaSiro- ko porabo. Vsi imajo podoben, sodoben design, LCD In kvalitet- no IIpkovnicD. Zaenkrat so na voIjo model! 11 C, 12 C, ISC, 16C. Cpomeni.da imajo -constant memory-, tore] si vsebino pomnilnika zapommio lu- di potem. ko jih ugasimo (se ugasnejo). HP-llC To je bibkejbi od dveh kalkula- torjev. ki sta namenjena uporabi v tehmkl. Vdelane ima vse obibajne in hiperbolibne kotne tunkcije v stopinjah, gradih in radianih. Ra- buna na deset mest natanbno, ve- Ilka btevila pa prikaze v znanstve- ni in lehnlbni notacijl. Geodeti bo- do lahko neposredno pretvarjali med pravokotnimi (x, y) in polar- nimi koordinatami (r. ti). Med sta- tistibnimi funkcijami naj omeni- mo. da je mogobe vnaiati tabelo btevil, kalkulator pa izrabuna pa- rametre, ki jih polrebujemo pri analizi (suma x, suma y. suma xy. suma x2, suma y2). Podatke lahko uporablmo za analizo trendov. Statlstikl bodo znali canitl be generator nakijubnih btevil, rabun fakultete in tunkcije gama, kombi- naeij In permutaeij. Poleg btirih reglstrov v avtomatakem skladu je na voijo 21 pomnilniSkih regi- strov. Poseben register je LAST- X, kamor se prepile zadnja vred- nost z zaslona. Za programiranje so ob zma- njbanju btevlla registrov na voijo do 203 vrstice. pri bemer pomeni vsak pritisk na tipko svojo vrstico. Programski jezik pozna 6 oblik stavkov IP. IIP12C Kalkulator je namenjen poslov- neJem. zato sta od obibajnih ope- raeij vOelani le potenciranje in 1/ X. Med stvarmi. ki bi jih znal upo- rabljati tudi navaden smrtnik, je pravzaprav samo vdelahi koledar. ki zna izrabunati btevilo dm med dema datumoma. kateri dah pride na kakben datum . . . Gnili kapitali- zem bo nanj lahko izrabunal be obresti, rento, amortizaeijski ra- bun, analizo dotoka sredstev (cash flow analysis). Vdelane so tudi statisiibne tunkcije. ki smo jih omenill pri modelu 11 C. Poslovneii na) ne bi tollko pro- gramlrali. zato le na voijo samo 99 programskih korakov oz. 20 regi- HP16C Ta kalkulator na) bi lahko s ori- dom uporablli vsi, ki sez rabunal- nibtvom ukvarjajo na tistih nizjih. zbirnibkih in stroinih nivoiih. Ce- lobtevllbno animetiko zna Izvajati s bestnaistibkimi, desetibkimi. osmibkimi in dvojibkimi blevili. Dvoiibka btevila so lahko do 64 bitov biroka. Poleg rabunanja lah- ko btevila rotiramo In pomikamo. tako kot V rabunalnibkem proce- sorju. Logibni operatorji so IN. ALI, PALI (XOR) in NE. . Stiri osnovne rabunske operaci- je zna izvajati tudi z desetibkimi btevili. HP 15 C Vzemjmo, da bi radi izrabunah mblo tunkcije y=sinx - S Napi- Ce V register x vtipkamo kakbno vrednost, lahko s pritiskom na f (A) izrabunamo vrednost tunkcije za poljuoen x. Ce teiimo oo'Skati nibio tunkcije, moramo podati in- HP15C matricne operaeije Rabunamo lahko zdo petimi ra- zllbnimi matrikami, ki imajo lahko skupaj najveb 64 elementov Na vsakem elementu matrike lahko opravijamo btlri osnovne skalarne operaeije. torej vsakemu odbteje- mo. pristejemo. ga Oelimo all mnozimoz drugimbtevilom. Sce- limi matrikami rabunamo tako. kot bi bila to btevila. le da se na- mesto'btevll v registnh pojavlja oznaka matrike Tako lahko dve matriki med seboj odbtajemo in sebtejemo ter izrabunamo matrib- ni produkl. S pritiskom na nekaj lipk lahko matriko transponira- mo. inverliramo, rabunamo deler- minanto. Matrike so lahko sesla- vljene tudi iz kompleksnih btevii. Funkeije FunKcijo. ki bi ji radi poiskali nibio aii izrabunah dolobeni inte- gral. moramo najprej definirati v obliki programa, ki pubba rezultat V najvibjem izmed btirih registrov - regislru X. Podobno izrabunamo tudi dolo- beni integral, recimo med 0 m Pi Meje vpibemo v registre in pokh- bemo furkeijo za dolobem inte- gral Tudi lokrat ne gre posebno hitro. Rabunanje na dve decimal- ni mesli natanbno traja 20 se- Ko se odiobate za vrhunski kal- kulator. je edma izbira pravzaprav med enim od kalkulatorjev HP m iepnim rabunalnikom z Basicom Navadno je basic zares edma prednost Tooa kadar zelimo vsaj sprogramirati v basicu v rabunai- niku, in be to sploh znamo. bomo na voijo. Ideaina rebitev bi bii lorej iepni rabunainik z basicom ki bi imel bogato knjiznico matematib- nih poOprogramov v BOM Zaen- modeli IZ serije 70 Pribiibno tn- krat drazji so od modela 1S C lorej nekje okrog cene boljbega hibnega rabunalnika (900-1000 DM) Nadaljavsnjei itr, 6 operacIjsKim sistemom. Na 5,2&- palfno disketo bo mogoda zapl- sali okoli 130 K informaclje. Razli- kratkem naslednie: £as nalaganja sistema le 3 sekunde krajii; na<a- ganje dodatnega uporabnega pa- keta traja 9 sekund: podpira veC diskelnlh enot: moino je kopiratl v$e detoteke z enega diska na drugega: novi DOS potrebuje tri sektorje za nalagalnik (boot); mo2no je zapisati programe kot AUTORUN. SYS (po nalaganju se program poienesam); vetje pro- stora za koplranje programov v vmesnf pomnllnlk; sestavimo lah- ko dva programa all kreiramo za- plse, kl se startajo na izbranem naslovu, lako] ko se vpiSejo v pomnllnlk (load-and-go): diskete s slabimi sektorjl ni ve£ mogoie formatiratl. OrugaCe kot prl sta- rem DOS. kl je dopuSdal samo trI odprte zapise, lahko tu delamo z osmrmi bkrati odpiKml zapisl. V kompletib sta tudi Atarijev matri£nl llskalnik oziroma njegov lepopisnl brat, ki ga Se nismo spoznall. Matrldni tiskalnik je po- cenl varianta za spodobno kvaii- leto izpisa. PiSe na obiSajnl all pa na neskonini papir s perloracljo. Traktor je vraSunan v ceno. Irak, kl puSia na paplrju sled za Igllca- ml, je V posebni kaseti. Zamenjava leenostavna. vender jetrak draSji kot najlonski za pisalne stroje. Kvallteia zapisa je odilSna. Crke so Sal vse poravnane vodoravno (npr.: g In p nimata repka pod drto). Hilrost tlskanja je 50 znakov na sekundo. malrlka znakov je mednarodnih In gralldnlh zankov. Tiskalnik tiska tudI bitno grafiko s 460 pikami na in£. Atarijevi raCunalnikl so se razvl- II iz Igrainlh avtomatov. So pa stvari. ki jib prl prehodu od iger k resnejsim raSunalnlkom Atari Se nl spravll v red. NajslabSe. kar se dobi V Skatli prl vsakem stroju. je prlroCnlk. To je obldajno meSani- ca tetinl£nega navodita in kratke- ga teCaja za prodajalce v trgovl- nah. Pomanjkijivosti nl mogode naSteti, saj razen dejansko najnuj- nejSega (In llstega, kar je v prlrod- nlku za DOS) ni nidesar. Mordaje to dobro za zaloZbe, kl sluJiJo z dragimi prirodnikt In navodlli za nepredne jporabnlke strojev. V naSIh razmerah to gotovo nl do- bro niti za prodajaica niti za ku- pca. Morda Imamo sredo. da je posel prevzela Mladinska knjiga, kl zna naredltl tudi kakSno knjigo. Tiskalnik stane v lujini pribliSno tollko kot radunalnik 130 XE. Prl nas bodo nakupni pogoji za ti- skalnik In druge pritikllna v kon- slgnaclji takl. kot je v navadi prl nakupu za devize. Gene bodo na nivoju evropskih. Obljubljajo kar- seda kralke dobavne roke. Kaj Icupiti? Nasvet je enostaven. Preberite teste radunalnikov v prejSnjih.Ste- viikah Mojega mikra, poglejte. ko- llko dinarjev je v nogavicl, odlodi- te se, kai potrebujete. nato pa hi- dlnarsko prodajo. nihde ne dvomi - takSna je pad usoda naSega Ir- ga. Ge pa Imate v nogavicl kakSno marko all dolar, si vzemite raja cenik v konsignaciji. KakSno bo dejansko stanje, ko bodo radunalniki na pollcah, si avtor tega zapisa zaradi dolgolet- nlii izkuSenj ne drzne trditi. Sam se ie vesell novegs leta, ko bo prl Mladlnski knjigi stal vvrstiza atari 520 ST. §olam in posameznikom pa V tolazbo: vse bo. samo de bo Nadaljevanje s ttr. 7 tudi eden od ponudnikov za OS v QL in QOOS je po konceptu $u- mljlvo podoben temu, kar ponuja Nobene podobnosti ved pa nl prl uporabnISkem vmesniku. Ami- ga uporabija WIMP (Wlndow- okno, icon-ikona, Mouse-miS, Pull-Down-WIndow-potegni doi okno). Prl Sarjenju z okni in me- nujl je slino hitra, saj vsak nivo oken pomeni samoslojno bitno ravnino. Ved programov, kl ledejo hkrati in ima vsak svojeokno. pISe V okna ne glede na to. all je okno na vrhu. torej vidno. all pa kje spodaj. Prav tako je aktivno okno lahko katerokoli in ne le tisto na vrhu. Zaenkrat so vsl program! na disketah in se prepISejo v RAM. lezild Za amigo bo v kratkem na voijo vsa Metacomcova ssrija jezikov, Ob njej pa turbo pascal. DR basic so za amigo priredlli prl Meta- comcu. Podpira sicer posebnosti radunalnika. urejevalnik pa je v stilu tistih V Hisoftovlh programlh. Programske opreme neodvls- nlh firm je ie kar nekaj, od pro- gramskih jezikov do uporabnih programov in iger. Hilro in eno- stavno bo tudi prlrejanje progra- mov Iz macintosha. Mnetlje Po vsem, kar smo prebrall v tuji literaturl. lahko redemo, da je amiga eden najmodnejSih radu- nalnikov, kl so danes na voijo. Prl tern niti ni drags (1200 dolarjev z disketo. a brez monitorja). Za dve generaciji sposobnejSa je od IBM- PC. desetkrat hltrefSa od macin- tosha In v vsem boIjSa od ST 520. Po drugl strani pa je mogode pre- radunavati labels in urejatt tekste prav zadovoijivo celo s spectru- mom, kaj Sale IBM-PC In podob- neii. Zato je vpraSanje, kdo sploh potrebuje tak radunalnik. Gralo- manl in GAO friki so za uspeSno prodajo premalo. Atarijevlh ST 520 bo po domovih precej ved in s tern tudi programov. macintosh la marsikomu pomeni precej ved ' nalnik. m leodprt in razSir- 9 ) prehitro za- nldno napred- il strojl, ki pa na postanejo standard, vse prehitro zgodl. Po drug! strani je za t|ubiteljsko (do- mado) rabo in Igromanljake pre- drag. poslovne2em pa zadostuje ugotovltev. da red ni zdru2ljlva z IBM-PC in je zato neuporabna. Morda se sllil nesramno, a pisec teh vrstlc zagrenjeno ugotavija: Ob Irenulnemu razmerju sit na tr- gu bl bllo najbolje. de bl bilo ami- glno grafiko mogode kupiti kot raziiritveno kartico za radunalnt- ke PC/AT za kakih 800 S all na- sprotro. IBM-PC s 100-odstolno zdruiljivostjo z amigo. Samo lako bl amiga lahko resneje c^rozila del trga osebnih radunalnikov. M ga obviaduje IBM. Kakrdna je zdaj, se pull za drobllnice skupaj z macom, ST In druglml. Glavno bojiSde bo Irg draijlh hISnih radunalnikov, kjer ie ved- no kraljuie apple 2. Tega vsaj po tehnidnih karakterlstrkah ne bl smelo bill te2ko premagati. NId kaj ro2nate napovedi torej, a po drugl strani je amiga loliko kvalitetnejda od vsega. na kar se da ta hip prltiskatl, da bl bila sra- mota za radunainldkl svet, de tega ne bl znal cenitl. P. S.: Ge vas te srbljo ptsti. po- pijte pomirjevalnl daj. Amiga pri- de V Evropo dele drugo leto, ko bodo grafidni dipl delall tudi z evropskimi TV standardl. Commodore je z amigo postal firma z najpopolnejdo ponudbo radunalnikov - od igrad prek aml- ge In PC do sistemov CAD senje 700. Zastopnik Commodora za Jugoslavijo pridakuje. da bo lah- ko prve primerke amlg zagotovil spomladi 1986. Najnovejse! Dolgo napovedani in pricakovani MALI POSLOVNI SISTEMI ATARI TUDI ZA DINARJE Sistem. ki bo naprodaj pri »Mladinski kn]igi«, vkIjuCuje: • MIKRORAGUNALNIK ATARI 130 XE - 126 K • TISKALNIK ATARI SOM 124 all ATARI XDM 121 • DISKETNA ENOA ATARI 1050 5,25’ 127 K Celoln! sistem, ki je v lej konlugiraciji enota - uporaben v razlldne nameim igre...) je naprodaj za pravne osebe: fizidne osebe: To ceno zagolavljamo kupcem za narodili do 30. 9, 19651 PoznejS se Co cena obllkc Sistem bo mogode dodatno razdirlti z ba radunalnik, tiskalnik. disKetna I (poslovno. grafika. udenje. 690.000 dinarjev 889.410 dinarjev lo 15. 9., oziroma za pladlla :1a na dan dobave. nlm monltorjem ATARI SC Za informaclje In narodlla se ogiasite v poslovalnicah vsleprodaje Mia- dinske knjige: MuNjana; salon, CIgalalova ul. (061/327-643) Maribor: Kardeljeva 55 (062/301-100) Celje: servis. Gregordldeva ul. (063/23-336) Zagreb; Mica IS (041/424-607) Beograd: 27 maria 39 (011/329-295) Rijeka: Bulevar Mama i Engelsa 20 (0S1/3S-S23) all V knjigarnan In papirnicah -Mladinska knjige- UubUanaiKnilgarns. Titova 3 (061/211-695). Papirnica. Titova 3 (061/211.631) Maribor: Knjigarna, Partizanska 9 (062/21-484} Celfe: Stanetova 3 (063/21-236) Novo meate: Glavnl trg 9 (068/21-525) Zagorje ob Savl: Cesta zmage 27 (061/811-061) Sloven) Gradec: QIavni trg 16 (062/842-071) Zagreb: Trg bralstvs I jedinstva 3 (041/422-460) Tolmln; Ul. marialaTIta 19 (065/81-325) Moj nskro 13 IZ POMACE CmZE. isKali odgovor na vpraianie. koli- Ko bo slal osnovni ko>nplet ra^u* nalnikaMoj mkroSIOvenija. Niste ga nasli. Tjdi tokral ne bo ni£: v £asu Oopustov le bllo prakti£no nemogode dobiti predradune ra- zlldnih pror 2 vajalcev. Poleg cene osdovnega komplela |od 40 do 50 tisod din), ki ga bo zsgotovila re- dakcija. se dogovarjamo z organi- niki, da bi izdelovali dodatke za UUS V prinodnii Stevilki bomo objavili boll natandno ceno na$e- ga kompleta. spisek Irgovin v za- meistvu. ki bodo imeleves materi- al na kupu. in seveda seznam pro- izvajalcev dodatne opreme za nad Do izida tretiega dianka o va- sem in naaem projektu ste nam poslaii zelo veliko pisem. Prepri- dani smo. da bo lako tudi posiei Seveda so pisma polna vpra5an|, predlogov m ide|. Vse, ki ste nam poleg imena in priimka napisaii le kai, lanko razdellmo v In skupme: - Prvo sestavljaio bralci, ki me- ni| 0 , da je radunalnik zasnovan proved prolesionalno. Predvsem vostnega prikazovalmka ne bo mogode videti 24 x 80 znakov. Motl jlh ludi, da |e glavn pomniini medij gibki disk in ne kaseta. ho- dejo ved roma in manj rama. - Bralci 12 druge skupme (leh je zelo malo) so mnenia, da le radunalnik zaslarel. ker uporablja dosludeni procesor Z 80, ker nima visoko sposobne grafike kot Ata- riiev ST 520 in ker ne zna peti kot Enrico Caruso (oziroma le disto tiho). - V lret|o in Paled na|ved|o sku- pino sodijo vsi Ilsti, ki se s kon- ceptom Moi mikro Sloveniia po- polnoma strinjaio in so nad npm navduSeni. Kako pri Moiem mikru gledamo na tako razdelltev? Ze ob rojstvu projekta MMS smo se zavedaii. da se le velik del naSega prebival- stva. ki se aktivno ukvarja z radu- nalnidtvdm. navelldal delatl z ra- dunalniki tipa spectrum m cam- modore. Hodejo nekai ved. pa ne vedo prav, kaj. To so seveda spoz- naii ludi proizvaialci razlidnih do- datkov in programov za radunal- Sa|o podeijdati agonijo taksnih in podobnih sistemov. In to samo zato. ker le bila osnovni nacnen teh sistemov cenena zaPava. ki je temelilla na barvi m zvoku. Name- sto da bi diovek uporabljal radu- nalmk. le radunalnik zlorebljai dloveka Eden od osnovnih namenov proiekla MMS le. da bi se to raz- mene spremenilo v konst dloveka in da bi ta diovek pri Izvedbi pro- lekta MMS v resnici spoznal. kaj le radunalnik, kaj lahko od njega realno pridakuie. Na osnovi la- stnih IzkuSenj pri Izdelavi in upo- rabi radunalnika MMS bi razSiril svoie znanje in izostril odnos do racunalniStva In inlormatike. Nekateri se ie zavedaio, da pri nas na podrodju inlorinailke za- ostaiamo. in to odiodno in nepre- klicno. Nemalo le takih. ki bodo temu oporekali. Res je. v centrlh naSega racunalniSkega razvoja se ro|eva |0 Ideie m projekli visokin vrednosti. Vseeno pa nasiaja med temi centrl in navadnimi smrimkl prepad. ki le vsak dan ved|i. ve- mo. da smo doma gride bO|u za prezivetie. In znadllnost tega boia so ludi vsak dan vidje cene izdel- kov in vsakrdnih storitev. Seveda postane ob tern -neka ^katla-. imenovana radunalnik. povsem nepomembna. In to le tlsto. kar nas mora resnldno skrbeti. Dokler sia gibalo razvoja denar m zdrava kmedka pamet Se gre, ko bo pa to viogo prevzela Informaciia (m za- golovo jo bo), bo zabave nitro ko- nec. Informacijo rroraS prldelova- ti m predelovati sam. Drugod pn- dobljena In obdelana mformacija pa le vsaj Skodijiva. da ie ne um- Nihde nas ne bo silrl v obdobje lolalne mformatike. Sami od sebe bomo zaplavali vanj. Pustim drne misli v upanju. da l|e. TudI to je eden od razlogov. da je nastal projekl Moi mikro Sloveniia. Kot ze tolikokral doslei se |e ludi V akclji MMS izkazalo. da bi nekateri hoteli imeti radunalnik v superlativih. To le zal nemogoce. Kakor vsaKa dejavnosi ima radu- nalniStvo zgodovino in zakonilo- sti razvoia. Mo| mikro Siovemja |e del tega razvoja m bo nekod po- stal del njegove zgodovme. Po- polnoma nemogode le. da Pi v okolju. kjer vladajo doloceni za- koni In razmerja. nastal radunal- sorodnih IzdelKov istega okolia Tu smo ze zeio blizu odgovoru na vpraSanje. komu je radunalnik Moi mikro Siovenija namenjen. dim SirSemu krogu liubiteijev ra- dunalnistva. ki hodeio nekaj ved in so to ludi sposobni dosedi. pa doslej mso imeli moznosii Pro- jekt MMS je zaradi tega m nase domade specitidnosii treba vod'ti po poll kompromtsov In teh ni - dim niZia cena - dimved lastnega viozenega - skladnost s KakSnim svetov- nim standarOom - masovnost - zanesl)ivo deiovanje Vse to m Se kai seveda upoSte- vaje posebnosti naSega proslora SproZili smoakcijo V upaniu da bo MMS postal naS skupni pro- lekt Nekateri bralci sicer pncaKu- lejo. da bodo od Uojega mikra kupovaii vse elemente za gradnjo radunalnika mtegnrana vezja Kr- milnike za gibke disxe usmerni- ke. ohiS)a za radunaini-c Pnda- kuiejo. da bo Moj mikro sestavijai in popravijal radunalnika To se- veda ni mogode Posxrpeiismoza dobro stanno osnovo. ves das bo- PRODAJAMO raCunalnike PO IZVOZNIH CENAH SINCLAIR SPECTRUM 16 K SINCLAIR SPECTRUM 48 K SINCLAIR SPECTRUM 48 K PLUS COMMODORE 64 COMMODORE C-16 COMMODORE PLUS 4 Perllerna oprema za commodore: kasetnik PM- C16, pogon za gibki disk 1541 earvni riaainik 1520, tiskairtik MPS BD1-MPS 803. Igralna paiica Periferna oprama za ainciair spectrum: micro- drive, interlace 1, tiskainik seikosha GP-500A. igraina paiica a Kempstonovim vmesnikom METROMARKET, Ul. F. Flizi 4, tel. 993940/631064, 993940/66641, TRST GENERALTECNICA, Trg S. Antonio 6. tel. 993940/62730, TRST mo akiivno uaeleieni. nadzorova- Ir in koordinirall potek akclje, skr- beli za nakalere dodatke, odgo- varjaii na va^ vpratenja In vam dajali strokovno pomoi. Vsi. ki mislite, da lahko k projektu MMS dodaste kaj, kar bi naredllo radu- nainlk da bolj priviaden In laie dosegljiv, ale loplo vabljenl. Vaia vpraianja V vedini pisem omenjate dve stvarl. ki vaa poaebej vznemirjata: sllkovni prikazovalnik (monitor) in diskovni pogon. Poglejmo, kako le s lem! Monitor, podoben tistemu, ki je prikijuden na MMS (glej aliko), je kupyen V Itallji in stane 140.000 lir. Ce lemu dodamo oarino. zlah- ka zradunamo. da je cena uvo 2 e- nega monitorja nitja od domade* ga drno-belega teievizorja z di- agonalo 30 cm. Seveda ne bo vsak kupoval mo- nitoria. Kako je s prikljudkom na lelevizor, ki ga 2e imamo? Takoj vam lahko povemo. da se 80 zna- kov V vrstici lepo vidi in da slika ne utruja odi. Za teatiranje smo izbrali tetevizor domadlh prolzva- Z video signalom smo se pri- kljudili za medfrekvendno stop- njo. V la namen smo izdelali do- daten prikijudek (video «hod) In ga opremiii s stikalom. da lahko prekiapliamo med aniensktm in radunalnISkim video signalom. Sllkovni krmllnlk je zasnovan ta- ke. da ne uporabija levega in des- nega robe zeslona. Popadenjem v bli 2 ini zgorniega in spodnjega ro- ba zaslona smo se Izognili tako, dasmo sliko malce stlsnlli (poten- ciometer v lelevizorju). Pomem- bna je tudi nastavitev barve In kontrasta. Naiugodnejii se nam zdijo sivl toni: temno siva podlaga m svetio sivi znaki. Zalo kmalu pa boste pri uporabi teievizorja ogo- tovlll, da je treba vdelatl siikaio, kl lodi stik ojadevaica z zvodnikom. V tiSini vedernih ur je teZko poslu- dali Irekvenco SO Hz, kl prihaja Iz zvodnika, tudi de je polenclome- ter glasnostl na nidll. Gibkl dlaW: kot smo 2e poveda- li, potrebuje Moj mikro Slovenija za polnokrvno deiovanje vsaj en disk. Kakden na] bo? Krmllnlk za gibke diske, ki je vdelan v radu- nalnik, omogoda prikijudevanje 8- paldnega in 5-paldnega disks (enostranskega all dvostranskega z enojno gostoto zapisa). Konek- tor za prikliudevanje je 50-polnl In izveden po slandardu firms Shu- gail (Dodaten krmllnik za dvojno gostoto bo prav tako na voljo.) Kakden disk torej kupiti? Odioditev ni enostavna. Pri raz- midljanju nas morajo voditl na- slsdnje zahteve, ki jih nadtevamo po padajodem vrstnem redu po- membnosli: - zanesljivost In servis - 8-paldnl disk Zanesljivost in servis sta najpo- membneidi lodki. Posebno zato, ker ne vemo, all servis za popravi- lo diskovnih pogonov pri nas sploh je (morda ga bo odkrila na- Sa akclja). Torej more vsak pri po- praviiu diskov radunatl nase In ns prijatelje. Zelo pomembno je. da pri nakupu diskovnega pogona obvezno zanievate vso dokumen- tacijo o prikijudevanju, vzdrZeva- iu (sh ni diagram!, testne todke). 6e vam prodajalec tega ne bi dal. na- kup odsvelujemo. posabej de gre za poceni model. V ludi zaneslji- vosti in servisirania daiemo po- polno prednost starim in preizku- denlm 8-paldnim diskom z enoino gostoto zapisa. £e se vam karkoll pri elektroniki disks pokvari. bo- ste z malce znanja o delovanju disks (dokumentacija) napako sa- ml popravili. Tudi zato. ker so kr- milna vezja za te diske izvedena z uporabo vazlj senje 74 in nekaj modnostnih translstoriev za krmi- Ijenje koradnega motorja. Pri ceni leh diskov velja: Kupuj dim ce- neje! V razpradelnici smo dali pred- nost 5-paldnim diskom. Nakup pa zatiteva veliko pazljivosti. Ne na- sedajte prodajalcem diskov za ce- no 120-150 DMI Pri 5-patdnih di- skih se zanesljivost pridne pn 350 DM. Zavedatl pa se morale, da je elektronika za 5-paldne diske z enojno in dvojno gostoto zapisa nareiena z uporabo visoko inte- gTiranlh vezij. Zelo konstno je vedeti, kje lah- ko kupite nadomestna inlegrirana vezja in dobile opis deiovanja. Po- seben problem so integrirana vez- je z nestandardnim ohISjem in z zelo gostimi Izvodi. Takega vezja zanesljivo ne boste mogt< sami za- menjati. Zdaj je odioditev o nakupu di- sks morda Se teZja. Poveimo Se. da se programi za operacijski si- stem CP/M kupuiejo na disketah. Edini pravl standard le 8-paldna disketa, enostranska in z enojno gostoto zapisa. Ce pri kateremko- li prolzvajalcu (all preprodajalcu) kupite programs, zapisane natak- Sni disketl, zagotovo ne boste imell problemov. Zapis na diske- tan z dvojno gostoto in/ali 5-pal- dnih disketah je stvar dogovora med kupcem in prodajalcem. Se- veda tudi lo ni tak problem, kot se morda bare. Svetujemo. da za za- detek kupite samo en diskovni p^ gon, deprav lahko na MMS pri- kljudite Ztiri. Zelo vaino: prt nakupu diskov- ... 0. 2.2 all 3.0 (./•). Programi. ki jih dobile Ob nakupu sistema MMS, so pisa- ni za instalacijo CP/M 2.2. Zato smo Ze sproZlli akcljo za nakup takdnega operacijsk^a sistenu. Ko bo na voljo jxjmnilna banka 256 K, vam bomo pomagali insta- lirati CPM 3.0 (+). Zantmivo je tudi prikijudevanje MMS na vedje redunalnil>ie. Vdela- no vezje SIO daje uporabniku na voljo sinhrono In asinhrono ko- munikacijo, z vsemi variantami In podvariantami pnkljudevanja na modem. Od tod pa se lahko pri- OBISK PM KHEWEMdKOVm Apple II, se vedno cil starcek GOJKO JOVANOVIC S ic transit gloria mundi. Izrek avguitlnskaga meniha ludi po petsto letih nl Izgubil ve- Ijave, upravICero ga ponavijamo. 6e se ozremo na najnoveiSi Izde- lekvisoke tehnologlje, mikroradu- nalnlk. Zgodovlna teh mallti na- prav |e 2alostna In kratka. Takoj po rojstvu jih vellke firme z vsem bllSdem In hrupom poiljejo osva- jat iriliie. a le za hip jim je dano zablesteti. 2e so na pragu novejil, boIjSI, zmogljivejSI modell In vda- rajinji zmagovalcl se morajo umaknitl. Brez reklame In vellkih besed )lh strpajo v zapuSden kot raCuralniSke zgodovine. Siei ko prei bo seveda pridio do zastoja, ka|tl svetovni trg ne more V nedogled goltatl vseh teh osem, Sestnajst In celo dvalntrldeset- noinlh 2lvallc. Kdor hoCe bitl na tekodem, si mora vsaj na pol leta preskrbetl nov radunalnik (>e tako nadi jugoslovanski sine nobllltas Izdriljo tak tempo?), a v hipu ko ga bo postavll na mizo, se bo spremenii v zastarelo. primitivno napravo. Tern vedjo pozornost za- slu2ljo zato tisti mikroradunalnlkl, ki so navzllc kruti logikl profita prezlvell. kl kljubujejo vsem no- vlm poplavam radunalnidkih mo- goicev. Eden takih je apple II, kl klji^b llsl In macintoshu ostaja naj- uspedneiSi izdelek podjelja istega Imena. Apple II, kalerega prvi model so naredlll le davnege 1977. leta, se pravl enfant terrible mlkroradu- nalnldke zgodovine, nekaj podob- nega kot rock’n roll v zgodovlnl glasbe. Z neprevisoko ceno (za ameridke razmere) In odiidnrmi la- stnoslmi za tisti das je razbil po- svedene zidove, v katere so se za- plrall prolzvajalcl gigantskih radu- nalnidklh sistemov. Drastldno je skrdil njihove dobidke In prinesel do takrat nedostopno visoko teh- nologijo V domove povsem obi- dajnih ljudi, kl se jIm vderaj nl nitl sanjalo o radunalnidtvu, danes pa le navdudeno razbliajo po tipkov- nlcl. Z eno besedo. spro2ll je ml- kroradunalniSko evforijo, kl je po slablh desetih letih pljusknlla tudi k nam. Poglejmo temu Se prav krepkemu stardku malo bolj pod ko2o. Mnozica strojnih Drudba Apple je izdelala celo vrsto modelov z oznako II. To SO apple II plus, apple Me, apple Me. Razlike mad njiml niso prav vell- ke. najvedkrat gre za razlldno vell- 16 Mojmikro kost pomnllnlka. PrI nadem otlpa- vanju se bomo omejili na model apple II plus, ki so ga Izdelali ob koncu sedemdesetih let. PnrI po- gled ne odkrije nid presenetljlve- ga. Robustna bela dkatia z vdela- no tipkovnico, ki daje vedetl, da se zna upretl tudi najhujdim prelz- kusom osemletnega hekerja. TIpk je nenavadno malo, le 53 smo jih nadteli. Nl nikakrdnih funkeijskih tipk, slednik (kurzor) lahko preml- kamo le levo all desno. Najvedje razodaranje predstavija pomanj- kanje mallh drk, le-te si lahko pri- voddimo le z vdelavo posebne kartice (vmesnika). Edina tola^ba je tipka RESET, katere vrednosi pozna le tisti, kl je nima. Tlpkovnl- ca nikakor ne zasluZI najvldje ocene. Kje je torej tislo, kar je modelu prineslo slave? Na spodnji stranl radunalnika je samo nekaj vlja- kov. na zadnji le gumb za vklop In Izkiop ter nekakdne reie, nam^o vseh mogodlh prikijudkov za perl- femo opremo. In potem se pov- sem sludajno naslonimo na zgor- njl pokrov, kl kar sam od sebe oijskodl. Brez uporabe Izvijadev. kledd In kladiv smo prodrii v samo jedro jabolka. Drobovlne je pre- cej, vsa pa je razporejena v enl ravninl. S segrevanjem zato ne bo tedav, Ob daljdem delu pa je spJoh priporodljivo odstraniti zgornji pokrov. Vezja za ROM in RAM si sledijo V lepo poravnanlh vrstah, na sredini kraljuje mikroprocesor 6502. Njegove dobre In alabe la- stnostl so znane, omenimo le. da dela $ frekvenco 1 MHz, naslovi pa lahko 64 K pomnllnlka. Povsem V levem spodnjem kotu je zvodnik all brendad. Ceprav proizvaja samo omejeno dtevilo tonov, sem imel priloinosi udivatl V posludanju nekaterih progra- mov, ki so uspeli Iz njega iztisnrti celo. Bachovo fugo, malenkost slabdo od tistih, kl jih Iz svojega pogretega sintesajzerja Izvabija Walter Carlos. Povsem na vrhu plodde so pri- kljudki za razlidne vmasnike. Ob njih vsakemu pravemu sadjarju zaiarijo odi. Prikijudkov je kar osem, namenjeni pa so povezavi z disketnimi pogoni, tiskalnikom. rezdlrltvr pomnllnlka RAM. karticl za barve, prikijuditvl modema, operaeijskega sistema CP/M ozl- roma procesorja Z 60 ltd. Za apple M je na voijo tako rekod nepre- gledna mnolica strojnlh dodat- kov In razdiritev, kl pa nIso poce- nl. Za vsak dodatek rabimo naj- vedkrat vmesnik, karileo, s katero ga pove2emo z radunalnikom. Res dobro opremljen apple je za- to vreden lepo premoienje. V ce- lotl gledano je razporeditev vezij v nolranjosti radunalnika tunkcl- onalna In pregledna, tako da kar vabi zagretega amaterja, da se loti vseh mogodlh izboljdav In po- Programslcaoprema V osnovni izvedbi Kupca zanima predvsem pro- gramska oprema, ki jo dobi sku- paj z radunalnikom. Kaj nam gla- de tega ponuja apple II v osnovni Izvedbi? Pomnllnik je razdeijen takole; 48 K je namenjenih pom- nlldlku RAM, 12 K pa ROM. Poleg lefia sta de 2 K ROM. kl skrbita za vhodnolzhodne operaclje. Verjel- nosemarslkomu zdi 12 K pomnil- nika ROM precej malo, zlasti v - primerjavl z nainovejdiml modell. Kljub temu je nadrtovalcem uspe- ukaze za pregledovanje In spre- mlnjanje vsebine pommlnlka. Lahko jo pregledujemo v heksa- declmalnem all zblrniikem zapl- $u. Vsebino posameznih blokov pommlnlka premeddamo z enega naslova na drugega s preprostlm ukazom M (MOVE). Mo2no )e tudi pomnllnlka (ukaz V all VERIPO- I UkazaW (WRITE) In R (READ) Sta I namentena zapisovaniu all branju vsebine pomnllnlka s traku. Kdor ne zmore brez strojnega jezika, lahko z monltorjem sestavlia kral- ke programdke. po2ene jih z uka- zom G (GO). Ob tern naj povemo. da so Imeli starejdl modeli appla tl vdelan tudi mini assembler, ki le Id spraviti van) sorazmemo vellko. Najprej nekaj besed o operaclj- skem siBtemu. Apple 11 lahko delu- je 2 razlldnimi operaeijskimi slste- mi (DOS, CP/M, UCSD ltd.), ven- der polrebujemo za to posebne dodatke. V osnovni Izvedbi je za pravlino delovanje radunalnika zadol2en t. I. avtostart ROM. Sta- rejdl modell so Imeli namesto tega monitor ROM. Razlika med obe- ma je ta. da nas avtostart ROM takoj ob vklopu radunalnika -vr- 2e- v basic. Monitor je po naved- bah Iz prirodnlka ‘mogoden sl- stemskl program, zakopan globo- ko V pomnllniku". Res gre za izredno korlsten program, kl ga lahko uporabljamo povsem samo- stoino all pa klldemo posamezne strojne podprograme Iz basica. Znotraj monitorja Imamo na voIjo dovoijeval uporabo zblrmdkih ukazov, vender brez ellket in sim- bolldnlh spremenljivk. Model II plus je prlkrajdan ludi za ukaza STEP in TRACE v okvirir monitor- ja, ki sta izredno korislna pri od- krivanju napak v strojnih progra- mlh. Pregl^ovanje vsebine regl- strov (akumulatorja. registrov x In y, statusnega registra In program- skega dtevea) omogoda ukaz E (EXAMINE), spremlnjamo pa jih kar s preprostim vplsovanjem vrednosti. Poleg tega so na voijo de nekaten drugl. manj pomam- bnl. vender koristnl ukazi: I (vklju- ditev inverznega izpisa). *— |$e- dtevanje In oddtevanie vrednosti). CTRL Y (skok na strojno rutino na dolodenem naslovu) ltd. Skratka. izredno dober pnpomodek pri programiranju v basicu all stroj- | Prvi prirotnlk SB imenuje The Applesoft Tutorial. Namenjen je tistim. kl se zelijo naudti progra- miranja v basicu. Kntiga zaietnika prijazno vodi skozi celotno oro- iarno applesofta. na vsakein ko- raku ga spodbuja. naj preizkusi ta all onl ukaz. Ob pazijivem branju bomo na koncu kar lepo obviadali osnove applesofta. seznanili pa se bomo tudi z delovanjem disket- nih enot. Oruga knjiga ni lako pri- jazna, vendar je ie v njeoem uvo- du reieno, da je nameniena il- stim, ki imajo osnovno znanie ba- sica. pa bl $e radi naudlll ie apple- soft. Podrobno opisuie slntakso In uporabo vseh ukazov in funk- ci|. poudi nas o grafiki in sesta- vljanju slidic. Na koncu so itevilni dodatki. kjer lahko hitro najdemo vse tiste podatke. ki si jifi zmorejo zapomniti le najbrezupnejii he- kerji (kode ASCII, juegled pomnil- nika ltd.). Tretji pri^nik je name- rjen profesionalnemu uporabnl- ku. Oznaduje ga suhoparen na- slov Reference Manual, razdelien pa [e na dva dela. V prvem opisuje vso strojno opremo. Podobno je prikazano delovanje tipkovnice. zaslona. vfiodno-lzhodnih vezi], centralne procesne enote itd. Drug! del je posveden programski opremi. najved prostora namenja ntpnitorju. Poudi nas o nfegovi uporabi in navaja okrog t^ajsef monitorskih podprogramov, kl jih lahko Izkoristimo pn prograinira- nju V basicu. V dodatkih na koncu knjige ie med drugim zbimiiki iz- pls celotnega moniiorja. Ce ni- smo zadovoljni s temi prirodniki, je za devize na voijo stotlne khjtg. kl bodo zadovoijile ie tako tedne- ga porabnika. Tudi »agf eb t ka Jabuka Do kaksnega sklepa nas pnpe- Ije takinole prebiranje jabolk? Apple II plus je bit izdelan pred doiglmi leti (merjeno glede na hi- trost razvoja nnikroradunalnikov). a kljub temu ie vedno spada med najzmogijivejie osembitne napra- ve, zlasti de je opremljen z dodat- ki. Edina slabost je precej visoka cena, saj ni nikoll p^la bistveno pod 1000 ameriikih dolarjev. de ne upoitevamo sezonakih raz- prodaj. Tudi dodatki za apple II niso poceni, prevaialnik za )ezik cobol stane na primer okrog 30C dolarjev. 0 kakovosti appia na)bo- Ije govori dejstvo, da je kljub zmo- gljivejiiih ieslnajstbitnlkom ie vedno prisoten na triiidu. deprav V malo Izboijianlh raziidicah (npr. apple lie). V zadnjem dasu ga iz- delujejo tudi pri nas. Zagrebika jabuka stane v osnovni Izvedbi okrog trideset slarih milijonov, za najcenejii prevajalnik (npr. pas- cal) pa bosle oditeli nekaj dez deset milijonov. Za navadnega obdana, pa naj ima ie tako heker- sko 2ilico, nedvomno preved. Mof mikro 1 7 RaftWHLMlKIVAKCin. Kako uporabljati sharp MZ 700/800 duSko saviC S harpovi ra6unalnlkl Iz serlje M2 so namenjenl za resno hiino uporabo. torej ljudem, kl bl radl laie in hitreje opravMi redno delo. Zanealjiv hardver. profesionalna metianska tIpKov- nica, vdelan kasetoton. sorazmer- no hiter procesor In predvsem pomnllnik, ki ponuja vseh 64 K, vse to so jamstva, da Izvademo programe, kamnih pri hlinin mo- delrh ne bl priiakovali. Astronomiia Zainimo z najstarejSo vedo, astronomijo. Vsi progratni so na- pisani V Hu-basicu. pai zaradi Iz- jeuine natantnosti, ki jo zahteva to podroeta. Na|va2ne]Sa znaOil- nost te vrste basics: po vpisu ima Upotabnik na voijo 28.788 prostih bytov. Zaslonski editor je $e boIjSi kol pri S-basicu. glade hitrosti pa je to eden najhitrejiih -hiSnih- Pasicov. kar jih poznamo. Stavila V plavaiodi vejici so v razponu od 10 E-39 do 10+39. Eksponent za Stevilom oznaiuje Stevilo ali spre- menljivko dvojne dol2lne (16 ci- fer). Matematidnefunkcljedeluje- jo kot obiiajno, la da je kot argu- ment mogoie vstaviti kakr$nokoli vrsto itevila ali spramenljivke: SIN (3) raiuna sinus z enkratno nataninostjo, SIN (3#) pa daje si- nus z dvojno natan6nostjo. Zaras zelo preprosta sintaksal Dobe- sedno vsi ukazi za delo s tiskalni- kom/risalnikom so prevzeti iz S- baslca; zal pa sta Hu-basic in S- basic povsam nezdruiljiva - pro- gram, pIsan V S-basicu, ne more atedi V Hu-basicu in nasprotno. nimamo pa na voijo niti pretvorni- ka, kl bi pretvarjal anaga od teh basicov V drugega. SIcer pa to niti ni posebno va±no, kajti ie sta disti matematik, astronom, student tebnike oziromna ekonomist, ki se mu morajo milijarde v letnem obradunu ujemati do pare, ali pa gradbanik, inZenir kake druge stroke oziroma raziskovalec - potem ste sharp zelo verjetno ku- plli zaradi Hu-basica in vas zani- ma samo ta jezik. Posebej naj omenimo Stiri ela- meridne programe. S prvim radu- namo asironomske in fizikalne koordlnate Sonca: nebesne ravni- $ke koordinata, das vzhajanja, za- hajanja In kulmlnacij, navidezni (kolni) premer, razdaijo Zemlja- -Sonce, podatke za koordlnate na Soncu in podobno. Z drugim elemeridnim programom raduna- mo vzhajanje, zahajanje in koor- dlnate Luna, na primer Lunina mene, njihovo starost v dnevlh, orientacijo, drakonski todki ltd. Tretjl program nam posraduje po- datke 0 planelih: nebesne In rav- nlSke horizontalne koordlnate. oddaljenost planeta od Sonca In Zemlje, navidezne polmere. svet- lost ltd. Program, prirejen za ko- mete, nam Iz orbitalnih elementov izraduna poloiaj kometa na nebu in glade na la polo2aj doloda tlrni- ce (prav zdaj je aktualen Halleyev komel). Med druglmi zanimivimi program! lahko omenimo SeJupi- trove sateiite. Stevildno integracl- jo nebesnih teles v osondju, obde- lavo mrkov, prehodov in podob- nih nebesnih pojavov. fEBRUAR 1985 vzhod Sondna energija Za ta program smo potrebovali tri mesece intenzivnega progra- miranja v pascalu: program vse- buje kar za 28 K ukazov (I), raduna pa bllanco elektridne energije, zbrane na poljubno usmerjeni ko- lektorskl povrdini, kar nam poma- ga, da kolektor postavimo opti- malno glede na okolje. Ta pro- gram V bistvu odgovarja na vpra- danje, kako glede na zemljepisni poloiaj In meteoroloiko-atmos- ferske razmere kar najbolje posta- vlti sondni kolektor. Zaradi dolzl- ne tega programs ni mogode upo- rabiti v drugih hiinih radunalni- kih, toda pri MZ-700 je za uporab- ne programs mogode Izkoristitl veh 64 K . Tudi na tern podrodju kraljuje Hu-basic. Na voijo so dtudentski program! za redevanje sistema al- gebrsklh enadb z Gaussovo meto- do. Runge-Kuttejeva metoda za reSevanje navadnih dllerencialnih enadb, numeridno redevanje inte- gralov s Simpsonovo metodo in podobno. Zajeta so vsa va2nejSa podrodja numeridne matematike: numeridno reievanje enadb iz matematidne fizike, numeridno odvajanje, numeridno Integriranje enojnlh, dvojnlh In povrSinsklh In- tegralov. radunanje osnovnih fun- kclj s potjubnlm dtevilom vainih Stevilk. npr. 20, 30, 40 ali 100, naj- prej izradun funkcije gama s kom- pleksnlm argumentom, Rieman- nova tunkcija zeta, Besseiove fun- kcije vseh dtirih redov, eksponen- tni integral, integraini sinus in ko- sinus, tunkcija Kurepina (leva lak- toriela), vzajemna transformacija S encialnih Izvajanj In izvajanj )i$eva, vzajemna traitsformacl- ja polinomov in veriZnepa izvaja- nja, pollnom Laguerra, Hermits, . Legendra in CebiSeva ltd. Po- sebno je zanimiv program z nena- vadnim imenom POXY: rISe grafl- kon parametrsko dane funkcije oziroma dru 2 lne funkclj z dvema argumentoma. in to za poljuben argument. Podone programe uporabljajo tudi v osmem razredu osnovne dole za risanje prepro- stih funkclj. ki so potrebne za udenje matematidnega gradiva. Craflbeiiifitvo Veliko prostega prostora v pomnilniku je priSlo de posebej do izraza pri metodi kondnih ele- mentov, kajti todnost raduna je odvisna od kolidine prostega ra- dunalnidkega prostora. DruZba Sharpsoft (86-90 Paul Street. Lon- don EC2A 4NE, tel. 01-739 8559) prodaja program Stress Pac, ki stane 57,50 funta, druZba Uun- zenloher GmbH. (Tolzer Strasse 5. 0-6150 Holzkirchen/obb.. tel. 08024/1814) pa ponuja paket s pe- timi program! Iz statike. 6e de rte veste. kako dragi so lahko nekate- ri programi, potem si pazljivo pre- berlte: Statik 1 (Durchlauftr9ger) stane 684 DU. Statik 2 (Rechteck- platte) 342 DU. Statik 3 (Stahlli- ste) 456 DM. Statik 4 (Pfahllasten) 912 DM, Statik 6 (Bemessung) 513 DU. Zares pravi uporabni progra- mi. ni kaji Ce se bo kak inZenir gradbenidtva odiodil za komblna- cijo sharps in kakega od teh pro- gramov. nas bodo njegove izkuS- nfe In ocene zelo zanimale. Klasidno podrodie za uporabo hidnih radunalnikov so (maghne) podatkovne baze in urejewje Obla besedila. UZ-800 sta pravzaprav dva radunaimka v enem ohtdju: stari M2-700 in radunalnik CP/M; model, kl ima zdaj v vrstici SOzna- kov, je zato veliko primemejdi za pisanje besedil. Izblra urejevalni- kov besedila je v CP/M izjemno vellka in zato o tern ni ved kai redi. Program Wordbase (za model MZ-700) ima viogo -povedevalne- ga stekla-. s katerim gledamo be- sedilo (t. i. scrolling screen, pomi- kajodi se zaslon). Po tej poti od- pravimo glavno teZavo - zaslon z vsega 40 znaki v vrstici. Prednost, da vidimo na zasionu vse to. kar se bo pojavilo na papirju. pa je vellka, deprav je daljde delo na- porno za odi. Toda glavni namen programs Wordbase nt pisanje dolgih besedtl. temved poSiltanje cirkularnlh pisem. Ta program vsebuje odilden sistem podatkov- ne baze. V katero vpisujemo cele strani podetkov. Lahko jih sortira- mo po kateremkoli od 19 alfanu- meridnlh polj. dolgih po 23 zna- kov. Procesor •jemlfe* izbrana poija z ene ali z ved strani In vsta- vlja njihovo vsebino v besedllo. to pa omogo6a. da avtomatsko pi$e- mo pisma z istim osnovnim bese- dllom, vender z razliinimi ppdal- kl. npr. razlICnimi nuslovi. Tsk program lahko zelo prakti6no uporaOlmo za vablla na letno skup^ino. obvestlla o ilanarini. sezname ilanov, »osebna« vabila na sestanke. poilljanje reklam in prodajo knjig po poSli, voseilnice, aOreaarje ltd. PrI Sharpsoftu sta- ne program Wordbasa 19.95 Sah HiSne ratunainrke zelo pogosto uporabljamo za Igranje Saha ozl- roma za udenje te Igre $ poseb- nlm programom. TudI za Sharpo- ve modele so zasnovall nekaj tak- Snih programov (mimogrede re- Peno. igrajo kar spodobno). Toda Sharpov raPunalnIk je na tern po- droPju mot uporabiti tudi za dru- ge namene. Oopisni SahlstI, recl- mo, s programom Wordbase ure- jajo seznam nasprolnikov In jim brez truda poSIIJajo >osebna° sporotlla, ko Izkoristijo pravico do letnega dopusta. Val boijii sa- hist! poznajo jugoslovansko glasl- lo Sahovski Informator, saj |e na podrotju Sahovskega Informira- n)a V samem svetovnem vrhu. Kot pri vsaki parloditnl publikaciji pa nastanefo teSave s tiskom. Ozko grio Intormatorja so registrl: kdo le s kom igral, na katerem tumlr- ju. kdo je komentitji partije... Nobenega teh registrov ni mogo- te pripravlti naprei, kajtl vsebina popolnaga registra je odvisna od sleherne izbrane partije - pri tern pa do zadnjaga trenutka ne vemo. katere partije bodo priSle v poStev za objavp. Preden so sa pojavrli hiSni rafiunalnikl, so samo za sor- tiranje dveh registrov (igralcev in komentatorjev) porablll od 12 do 15 dnt, rotno delo pa je zahtevalo veliko truda. Z ratunalnikpm sharp MZ-80 K in zdaj z modelom MZ-700 je za to opravllo potreb- nih vsega 3-5 dni, kollkor pat traja vpisovanje partij v ratunal- nlk. Ker prav v teh dneh izbirajo partije. prihranijo Se vet dragoce- nega tasa. Nato v dveh, treh dneh. potrebnih za obdelavo po- datkov in za tisk, izdajo Informa- tor - ki pa vsebuje Sa tretji regi- ster (seznam turnlrjev)! Zares kla- siten primer uporabnqsti ratu- nalnika: mutno tIoveSko delo ni vet potrebno, tas tiska pa je skrajSan za skoraj dva tedna. Poslovne obdelave - ankete MZ-700t800 ponuja v S-besIcu prtblIZno 36 K, V pascalu In stroj- rem jeziku pa vseh 64 K. To je dovolj pomnllniSkega prostora za obdelavo sorazmemo velikih sku- pin podatkov, pri tern pa je blstve- nega pomena to, da se lahko za- nesemo na kasetofon v viogi zu- nanjega pomnilnika. Vse to omo- gota, da obravnavamo MZ-700 kot -velik- sistem In z njim obde- lujemo ankete. ki obsegajo nekaj sto anketirancev In po nekaj deset odgovorov na vsako vpraSanje. Iz matematitnega zornega kota imemo opraviti s kontingentnimi tabelami, ki jih soclologi in psiho- logt dobro poznajo s teiajev iz statistike. Vsaka anketa sloni na delu skupine strokovnjakov, ratu- nalnlk pa ima pri tern strogo upo- rabniSko viogo: skrajSa tas, ki pretete od konca ankete do anall- ze odgovorov. Tipiten tas obde- lave (z intenzivnim vtipkavanjem podatkov) je do sadem dni, v enem primeru pa je od prejema zadnjega anketnega lisla pretekel en sam dan! Podatke so vnaSaii hkrati z anketiranjem, sama anke- ta pa je obsegala 26 vpraSanj In je zajelB priblIZno 400 ljudi. PrejSnjo anketo so opravill rotno in je zah- tevala pribll2no mesec mutnega tloveSkega dela... Pisanjekrajiih besedU Lastniki modela MZ-700, pa tu- di laslniki modela MZ-800 brez di- skov in CP/M, imajo na voijo Stiri urejevBlnike besedit: WDPRO. Wordbase, Seelex In Urtext. WDPRO je najpopolnejSi (na voijo je tudi ns disku] in omogoCa zelo utinkovito delo. Dva beograjska maturanta sta napisala svoji ma- turttetnl naiogi s tern programom, ju Izpisata s tiskalnikom logitec in ju v tej obllki oddala komisiji. WDPRO je idealen za pisanje pro- tenj. recenzij, tiankov, dopisov, obveslil in podobnih besedll, ker je mot uporabiti trke za nate Sumnike. Ceio ilskainlk/risalnlk omogoia kar dober Izpis preve- denih besedll, npr. iz angleStine v slovenStIno, vendar je trebe stre- Sice dodajati rotno. Hitni raCu- nalnikl tudi pri nas - sicer poiasi, vendar nezadrJno - zamenjujejo klasitne pisalne stroje, saj je pro- (eslonalno prepisovanje besedll z ratunalnikom veliko laije. Za pi- sanje skript, potrebnih za lakul- tetnl ttudij, je vaino, da tiskalnik. kakrtna sta reclmo logitec all ep- son. piSe s trkami standarda NLQ. S tako dobrim programom, kot je WDPRO, je mot z ratunal- nikom brez truda sestavltl referat za simpozij, seminarsko, magistr- sko all kako drugo posebno delo, doktorsko tezo ltd. Ce taktno de- lo opravite z ratunalnikom, prl- hranite veliko tasa, poleg tega pa lahko delo prilagajate sprotnim zahtevam mentorja in prihranite tudi denar za fotokopije. Kakovo- sten tiskalnik je pri tern kajpada conditio sine qua non. Pisanje fcnjig Vse zgoraj opisano pride v po- ttev tudi pri plsanju daIjSih bese- dll, npr. knjig. Delo Basic Interac- tive Graphics, ki bo predvidoma jeseni izSIo V angleStini v Veliki Britanijl, sem napisal izkijutno z urejevalnikoma besedll Wordbase in Seetex, in to brez diskov. Ker so za knjigo o grafiki pet najvaZ- nejSe kekovostne ilustracije, sem moral temu ie skraje posvetiti kar najvet pozornosti. Potogralije z zaslona niso priSle v poStev in za- to sta ml ostali dve mo2nosti: iz- pis z zaslona na tiskalnik all risa- nje z risalnlkom. Takrat Se nisem imel tiskalnlka logitec in je prva moJnost odpiadla. pa tudi sharp MZ-700 nima na zasionu grafike visoke lotijivosti. Zato sem vse programs delal s starim MZ-80 k, kl Ima grafiko 320x 200 totk, nato pa sem programe v basicu nepo- sredno prenatal v S-basic in na- zadnje po enem, dveh popravkih risal slike z risalnikom. Zaloinik je bil na moje ladovoijstvo navdu- ten nad kakovostjo risb in jih bo- do vse brez dodelave uporablli za knjigo. Taktno pisanje programa Ima Se eno prednost: vsl progra- mi, ki jih vsebuje knjiga (vs^a 17), sosspremembami, opisanimi V dodatku, uporabni za praktitno vse hiSne ratunalnike: spectrum, commodore, kajpada sharp MZ- 700 In 800, BBC-B, MSX. apple ltd. TakSno knjigo bi bllo kajpada veliko laZje napisatl z MZ-800, ki ima gratiko 640x 200 totk In po 80 znakov v vistici (namesto 40), 1o- da tega modela pred dvema leto- ma pat te ni bllo... StrojniStvo Simulacije so zelo va2en de! ra- tunalnltke uporabe. Ker so Shar- povl basic! za programerje zelo prikladnl, so Izdelali nekaj simula- cijskih programov v basicu; eden od njih - Oskrbovanje traku - vsebuje priblitno 600 ukazovt Vsi ti razviti programi so gradivo uC- nega predmeta Osnove projekti- ranja tovarniSkih sistemov za te- trti letnik strojne fakultete v Beo- gradu in so zbrani v knjlgi prof, dr. Dorda Zrnita in mag. Drago- Ijuba Savita Simulacije procesa unutratnjeg transports, Beograd 1985. V ozadju je zanimiva inte- rakcija med -majhnim- in -veii- klm- sistemom: vetina progra- mov je napisana v -hitnem labo- ratorlju- v basicu, potem so jih tako rekot mehansko prevedli v fortran In v tern jeziku so tudi ob- javljeni v knjigi. Pri testiranju ene- ga od teh programov je MZ-700 detal neprekinjeno 20 ur - in to ga ni prav nit motilo. Od programov naj omenimo: anaiititnl izratun enokanalnih oskrbnih sistemov, anaiititnl izra- tun vetkanalnega sistema z ome- jeno takaino vrsto. grafitni pnkaz frekvene po redih za neprekinje- no razdeljevanje, simulacija d^a vetfaznih vetkanallh sistemov z odpovedmi. simulacija skladiS- tnega procesa z regalnim dviga- lom In villtarjem. simulacija dela z napravami za neprekinjw tran- sport. optimizacija zaporedja v enokanainem vetfaznem sistemu. Ti programi niso zanimivi samo za Studente strojnittva, temvet tudi za Studente prometa (notranji transport) In za vse operativce v proizvodnji. V tovamah si moramo z ratu- nalnikom pomagati tudi nadrugih podrotjih. Neki strojni inZenir na primer, uporabija MZ-731 za izde- lavo planov in obratunov. Delo, za katero je nekot potreboval osem mesecev, je zdaj kontano v treh (I) dheh. od katerih potrebuje dva za vtipkavanje podatkov, ene- ga jia za Izpis porotila na tiskainl- ku/risalnlku. To je zares prava pot do jrovetania produktivnosti na delovnem mestu! Med druglmi strojni programi je treba poudarlti izratun razdelilne- ga mehanizma hilro se vrletih motorjev z notranjim izgoreva- njem in povsem analititno meto- do za izratun optimalnega nad- zvotnega jiroflla reaktivnega leta- la z raketnim motorjem. Obs pro- grama so zaradi natantnosti napi- sali V Hu-basicu. Statistitnih programov je veli- ko, od vseh pa pride dalet najboii V pottev program za hl-kvadrat. To je standardna tehhika, s katero preverjajo porazdelltev v danem zbiru. Program zahteva zgolj vnos podatkov. nakar vse drugo state avtomatsko: urejevanje vzorcev po rastotem vrstnem redu. razde- litev na razrede, zgoStevanje ra- zredov za primer, da bi bila frek- venca manjta od pet. in izratun devetih (!) razdelitev. To so nor- malna, enakomema In eksponen- Ina razdelitev. tri erlangenske raz- delltve S tremi ustreznimi erlan- genskimi razdallNami ltd. Obsta- jajo tudi skupina programov za interaktivno analizo podatkov, pa- rameterski tes]l, npr. test znakov. test Wilcockson-Mann-Whitney. test Smirnova, test serij. program KOREL 4, s katerim ratunajo Stiri vrste korelacij: linearno, logari- temsko, eksponentno in parabo- litno; paket programov za linear- no In nelineamo regresivno anali- zo. program, ki s Powellovo meto- do prilagaje -karkoli temurkoii- program Multiregre za linearno in nellnearno multigresivno analizo. # mikro 1 9 dispenijska analiza, iasovne seri- je in trend! ltd. To je nemara suhopamo naSle- vanje slandardnih programov, vsekakor pa je najva^nejle, kako jiP uporabimo. Tako ao, recimo. program za test enakosti arltme- tlinlh sredin dveh vzorcev (test Smirnova) uporabili pri neki di- plomski natogi iz btoiogije in z ojim preveriii vpiive ekoioSkIh de- javnikov na gojenje dveh vrst Skoijk V Maiostonskem zaiivu. Program Mulliregre so uporablii pri neki tezi za dokiorat iz medici- ne in z njim preveriii vpiiv novega zdravijenja na boinike. Test Smir- nova je pri^i prav za neko magi- strsko defo s podrodja javnega mestnega prometa, in to za pre- verjanje, kako natandno je Stetje potnikov V avtobusu. Test T so uporabiii med enoietno raziskavo povezave med motoridnimi spo- sobnostmi in antropometriCnimi lastnostmi udencev prvega razre- da V ljubljanski obdini Center. Po- dobno so raziskovali motorldne sposobnosti udencev gtede na re- zullate tekmovanj v Sportni gim- nastiki za udence niZjih razredov. Promet Sharpovi radunainiki so v Beo- gradu priijubijeni med prometni- mi inZenirji in zaio je na tern po- drodju nastaio precej Izvimih pro- gramov. NaSeprometneorganiza- ctje uporabijajo radunske centre podobno kot druge deiovne orga- nizacija - za obradun osebnih dohodkov in dianarin. Po tej poti seveda ni mogode zboljdati poio- ia\i deiovne organizacije, sa; je knjigovodstvo same ekonomski odsav poslovanja. Radunalnike br moral! •zaposlili- povsod tarn, kjer sprejemajo strokovne odlodi- tve, od katerih je dejansko odvis- no poslovanje. Raziskava pretoka potnikov je blla eden prvih prlme- rpv, da so uporabili Sharpove mo- dele. Program tiska podatke o v$topan)u in izstopanju potnikov, pretoku potnikov, direktnl izme- njavi potnikov. ponujeni kapacite- tl, in to po prevozniku, dnevu v vajo podatke o Stevilu novih pot- nikov, natandnem pretoku, ustvaijenem transportnem delu, koeficientih neenajtomernosti pretoka, povprednem dasu in hi- Irosti voZnje. Podatke je mod shranitl na Iraku in jih pozneje obOelati v skupni raziakavl mreZe llnij, ko odkrivajo kritidne odseke. Tak skupek programov so upora- bili za obdelavo podalkov. ki so jih zbrall lata 1983 v Boru z red- nim letnim dtetjem potnikov v me- stnem in primestnem prevozu. Ci- slo podobno obdelujejo sprevod- niSke sezname na llnljah z relacij- skim tarifntm stslemom, npr. na temelju sademdnevnega vzorca sprevodnidkih seznamov na linijl Beograd- Lazarevac (prevoznik beograjska Lasta). Obit^jna pot, 20 Moj mikro po akteri pride prevoznik do po- datkov. kje bi se Ijudje radi voziii. je anketa: tudi takSne podatke ob- delajo z omenjenim programom. Posebno poglavje o uporabi ra- dunalnlkov v prometu so vozni re- di. Neintervaire je sorazmerno lahko seslaviti. radunalnlk pa mo- re natlsnlli vozni red. na katerem je za vsako vmesno postajo nave- den natanden das prihoda. To |e da eno tistih dolgodasnih in ne- kreatlvnih opravll, v katerih so ra- dunainiki boljdl od ljudi! Po drugl strani je izdelava voznega reda za eno samo intervaino linijo Izjem- no zapletena in je niso nikoll do kraja obviadali. S standardnimi vhodnimi podatki in s povsem no- vjm, izvirnim algoritmom. ki so ga prelili V program v basicu, pa so mogli sestaviti vozne rede za od- pravnika na kondnl postaji, ob- hodne tablice za vsako vozllo. razpored izmen po vozilih m tabli- cah, planske udinke, Izraiene s dasovno in kilometraino vkljudi- tvijo vozila v promet. Vse skupaj nemara nl sliSati bistro in razu- mljivo - razen de ste diplomiran prometni in2enir - vendar je to priloinost, da znova poudarimo. kako zmogijivi so postal! hiSnl ra- dunainiki in kako zeio lahko po- magajo ljudem v vsakdanjem 2I- vljeniu. Osnovni cilj je pad ta, da kar najudobneje prepeljemo kar najved potnikov: mar re bi vsakdo izmed nas ogromno pridobil, de bi s smeSno majhnimi naloZbamI za ustrazen hardver in programe mogli uOlaZitt gnedo. sprostltl 2iv- dnost In tako zboIjSati kakovosi 2ivijen|a7 Uikroradunalnike je mod zeio uspedno uporabiti tudi za prihran- ke V sami delovni organizaeiji. Ena od takih moZnosti, ki so jo lepo izkoristill s sharpom, je izde- lava optimalnega mesednega raz- poreda voznega osebja. Drug! pri- mer je nadrtovanje dnevnega did- denja in servisiranja vozil. V vsaki avtobazi (detavnlci. kjer popra- viiajo npr. avtobuse) poznajo oz- ka grla: v vrstah se nablra vse ved vozil, ki dakajo na popravilo. Redi- tev je kaipaOa gradnja de ene av- tobeze, toda to bi stalo od 10 do 20 mllljard starih dinariev. Name- sto tega moremo razpored opravll v avtobazi predrugaditi na temelju teorije o dakalnlh vrstah in z ma- todo radunalnidke stimulacije; z dodatno administrativno pomod- jo radunalnike potem odkrijejo ti- ste kritidne dneve, ko je zaradi ozkih gri v avtobazi v obtoku manj vozil (In ko na postajah daka ved besnih ljudi). Povsem druga vrsta opravlla - katere posledicedutimo dobesed- no v Zepu - je izdelava tarifnlh lestvic In cenikov. Ij. dotodanje cene vozovrtic. ki jih morajo ku- povatl potniki. To delo vedno opravljajo v hudi dasovni stiski, morebiina napaka pa utegne de- lovno organizacljo stati teZke mi- lljone. S programom za Izdelavo tarifnlh lestvic In cenikov so dva- najslurno delo za petnajst ljudi (!) spremenlll v polurno opravilo za radunalnlk, in mogli so izdelati ve- llko razlldic novih tarif In cenikov. nato pa izbrati najboljdo. Podo- ben je program za spremembo re- laciiskega all conskega tarrfnega sistema V conski sistem oziroma v sistem z manjdim Slevllom con all V enojni sistem za voZnio s pred- Oladilom. Ne bomo se spuSdali v podrobnosti, omenimo le to, da so program sestavili po otipijivih zahtevah, ko je Lasta v Beogradu preSla na enkraten tarifni sistem. Ta program je iziemno udinkovit: delo, ki ga jo diplomiran inZenIr prometa prej opravlial rodno in zanj potreboval dva tedna, je bilo z radunalnikom opravijeno v de- sellh mlnulah, vStevdi vpisovanie podatkov In tiskanje rezullatov. V obeh primerih je radunalnlk zago- tovll kakovostnl preskok: sprostil je visokokvBlificirane slrokovnja- ke, ki se morajo zdai posvetili uslvarjalnemu delu, obenem pa je pomagal vodstvu, da je sklepe sprejelo na temelju trdni h argu- Uporaba osebnih radunalnlkov je zeio pomembna tudi za promet- no varnost. Delovna organizaclia more z ustreznim programom ne- nehno zasledovati prometne rez- gode. Vhodni podatki so dan. da- tum, mesec, leto. ura in minuta prometne nezgode. kraj. vzpon. zavoj, preglednost ltd., Ime in prl- imek, odgovornost voznika. vrsta nezgode, gmotna Skoda In po- dobno. S takSnimi podatki je mo- gode postavljati prognozo in obli- kovati trende glede na dneve v tednu, mesece. letne dase - z vsem tern pa je mod zmanjiali Ste- vilo nezgod na cestah. Druga obli- ka uporabe je povezana z analizo ocenjevanja Skode prometnih nezgod. Poseben program spre- mlja In preverja delo cenilcev, da bi temeljilo raziskali vzrok in oko- liSdine prometne nezgode. Ome- nimo naj Se program za analizo prometnih tokov na knZiSdih: z njim je mod kar naibolje postavlti prometne znake ob cesti. Teko6i rajSnm Zgornji primen so nazorno po- kazall. kako je z ustreznim hiSnIm radunalnikom mogode zasluZiti denar oziroma napredovati v po- kllcu. Tekofil radun pa je nasprot- no primer, ko s programom denar varduiemo. Ne bomo se spuSdali v bistvo bandnih pravil, temved bo- mo le naSteli moZnosti tega pro- grama: novi, Izdani In unideni de- ki, obdelava dekov. vpladiia. tre- nutno stanje na radunu in Stevilo dekov. spremembe v dotodenem obdobju, posojila. delo s trakom in quickdiscom. periodidne obre- stl, sploini bandni pogoji, pregled izpladil in vpladif. statistike, ne unovdeni deki, izmenjava poseb- nih sporodll z ljudml, ki so poo- blaSdenl za dvig denarja s lekode- ga raduna, ltd. Ta program inten- zivno uporabliajo Ze tri leta In je zeio kohsten. sa| uporabnik ved- no ve, koliko denarja je zares po- rabil, koliko dekov je ilo skoz banko, all je morda v minusu: lah- ko kontrolira bandne napake, ugotavija. katerim organizaeliam se -splada- pladevati s deki (tj. katere jih podasneie poSljejo za izpladilo), ltd. Ta program pride navadno prav pred vedjimi naku- pi,saj nam -pove-, koliko denarja smemo porabiti. Druge uporabe Med drugimi vrstami uporabe naStejmo: vodenje tabele ligsSke- ga tekmovanja (pnmer: srbska jale ptld, Jl OZIng (I Ching. predvi- . devanje prihodnosti). KItajski ho- roskop (stara kitaiska modrost), tiskanje sodnih toZb. obradun po- rabe elektridnega toka v skupnem gospodirjstvu, prepoznavanje drk na tipkovnidi (za predSdIske otro- ke), izradun najboIjSe pokojnin- ske osnove na temel|u vedletnega povpredja. program za generira- nje testov in anketiranie porabni- kov, srbskohrvatsko-francosko- angleSki IrazeoloSki slovar. radio- amaierstvo ltd. Osebni vtis Vse te najrazlidneiSe vrste upo- rabe niso nakijudno povezane s Sharpoviml radunalnlk!. Made de- iovne organizaclie si ne morejo .prIvoSditi vedjih radunalnlkov in zato njihovo viogo prevzemajo majhni hiSni modeli. Sharp MZ- 731 jeeden takSnih: njegovacens je ustrezna ki model kar kllde k delu. Programer more neposred- no V basicu, brez kopice pokov, dosed! praktidno vse. kar Zell. Sharpov basic nl teZak za uporab- nika, podobno je z drugimi $i- stemskimi program! (zaslonski editor ltd.). Vse to le najbrZ vpliva- lo na lastnike teh radunalnlkov, da so vse site posvetili bistvene- mu: uporabi radunalnika v vsak- danjem Zivljenju. za hitrejSe in laZje reSevanje osebnih In poslov- nlh vpraSanj. Vedino teh vpraSanj je seveda mogode uspeSno reSiti tudi s skoraj vsemi drugimi hiini- mi radunainiki. Nad zapis bo do- segel cilj. de se vam je med bra- njem porodila kaka zamisel, da bi radunalnlk uporabili za lastno ko- rist. To je pravzaprav edina pot, sicer se bo vaS drago pladani Igu- bijenec po Sestih mesecih. ko se boste navelidali iger. znaSel na polici. PaSTl PR] FUUniPB. Amstrad 464 ali 664? VOJKO BANJAC ■KJHed ijubltelji mlkrorabu- Iwl nalnikov pri nas |a v zafl- ■ V Anjih mesecih naglo zra- slo zanimanje za amstrad CPC 464, poaebej zaradr Stevilnih te- stov In eiankov v vseh domadih ra&unalniSkib revijah. Skoraj pov- sod so bile naStete zgolj tehnlbne lastnosti In pomanjkijive informa- clje, kt so sa SIrlle kol po pokvar- )enem telefonu. NeKatera so bile resnidne, loda preved naplhnje- ne: kar naenkrat je mogode v vsej Brltani)! kupiti amstrad za 61 fun- lov. Ta podatek so pozneja povze- II skoraj vsl nadi mesednikl In ted- nlkl, zda] pa o tern kot posledici drastidnega znlianja cen pide tudi drugade zelo resnl Vedernjl list: za ceno spectruma naj bl lahko kuplll dva amstrada. Nekatere go- vorlce so bile naravnost nesmlsal- ne: dez nod so se vsl zapodlll za HardCopyjem. vendar na more ta program nitl v sanjah zvedatl lo- dljlvostl amstrada. Korlsten je lah- ko samo lastnikom tiskalnikov. In to V povsem drugadne namene. Toda tudi Iz tega se je daio skie- patl. da gre za Izjemno kakovo- sten radunalnik In dostojno zame- n|avo za spectrume In commo- dorje. Bllo je le malce strahu, ko- likdna bo programska podpora, pa de ta se je razbilnll. ko so zadeii preprodaialci objavijati oglase. Ko je CPC 464 2e zasedel drugo mesto na lastvici najbolje proda- janih radunalnikov v 2R NemdIjI, ko je V Anglljl po priljubljenostl prekosll spectrum In commodore 64, ko je prI nas postal Ideal vseh. je potegnllo podjeije Amstrad po- polnoma nepridakovano potezo in naredllo najhujdo konkurenco samemu sebi. Vneslo je zmedo med tiste. kl so se 2e odiodlll za CPC 464, mnoge kupce pa je zgu- bllo, 0 naslovu hidnega radunal- nlka lets nitl ne govorlmo. Lud sveta je zagiedal model 664. V vsem zdruZIjIv s teda] Se vedno -novim- In zdaj •starim* mode- lorn CPC 464. se je pobahal z na- videzno vellko zboljdavo: vdelano disketno enoto namesto kaseto- lona v 464. Ker dolgo nl bilo po- drobnlh podalkov o CPC 664, smo mogll o njegovi anatomljl sa- mo uglbatl. Kaj bo s kasetofo- nom? Bo dovolj programov za no- VI model? Neketerl so verjell v ne- mogode: da je to tisti dolgo prlda- kovani In mkdar napovedani revo- ijclonaml doseiek s 126 K RAM pri procesorju Z SO A. Na ta vpra- danja nl mogel odgovorlti nihde. Potem pa je zadel delatl Amstrad vellko reklamo za 664. Opisovall so ga kot sanjski radunalnik, pravl hidnl radunalnidki sistem, Idealno zdnjiltev tehnologlje In cene... MnogI so dll reklami za llmanlce In so se zneblll svojega komaj ku- pljenega 464. Namen tega dianka je. da bl to dimprej prepredlll. Kljub dobrlka- jodlm se oglasom dez cell dve sirani v tujih revijah in Izredno pohvalnim ocenam v nadem radu- nalnlSkem tisku (naibit bolj zara- dl tehnidnih lastnosti kot zaradi konkretnega dela z radunalnlkom In objekllvne primerjave s 464) misllm, da bl bllo na mod nepre- mldljeno, de bl prodall CPC 464 In kuplll CPC 664. Stevllnl potencial- nl lastniki 664 se gotovo ne bodo hotell strinjatl z mano, vendar tr- dlm, da je ta radunalnik zgredena Investlelia. S tern bl rad vrnll am- slradovcem zaupanje v CPC 464. kl je po mojem mnenju precej bolj hvaleden kot njegov naslednik. Amstradov »kaveli 22« CPC 664 najprej zemerim to. da nima razilrjenega pomnllnika. Ohranll je prejSnjega s 64 K, sl- slem pa so okreplli z disketno enoto. 6e 2e res morale kupitl kaj boljSega, podakajte do zime. ko bo priiel Iz Chicaga v Evropo 6128 (amstrad S 126 K RAM In morda s procesorjem Z 6000), kl nai bl bll popolnoma zOrudljlv s starlma modeloma. Gremo na- prej: prava norost je. de kupujete programs izkijudno na disketah. Cene so namred visoke, trgovine pa slabo zalo2ene. Logidno je. da si hodete omislltl de kasetofon. Tu vas amstrad daka: za 664 je potre- ben posebert kasetofon, kl ga sploh ne Izdelujejo. Prav ste pre- brall! Vendar vam Amstrad vellko- dudno ponuja. da vam bo vse Iz- virne programs brezpladno prea- nel na diskete. Vse lepo In prav, de ne bl bllo dveh malenkosti: proizvajalcu morate poslatl orlgl- nalno kaseto (ker nl kupljena pri preprodajalcu, vas stane program deset funlov) In dopladatl nekaj funtov za disketo. Hesda ima CPC 664 V basicu dodatne ukaze za zvok In graflko, toda to se da prav tako dobro postoriti S 464 - z njegoviml zmogljlvostml je lahko ved kot zadovoljen vsak, kl pose- bej potrebuje zvok In graflko. Prl- merjal sem oba modela In po mo- jem nl prav tiobenega razloga za nakup CPC 664 (razen te bl radi Izpopolnlll svojo zbirko radunal- nlkov). Te malenkosti precej povedajo Izdatke tudi potem, ko 2e Imate CPC 664. Nekaj zelo pomembne- ga so pri Amstradu sploh zamol- dall. BIstvena lastnost 664 je nizka cena: prIblIZno 65 funtov je cenej- dl, kot de bl kuplll 464 In pozneje disketno enoto. Nikar pa ne poza- blte, da bl Imeli v tern primeru kasetofon In disketnik. Za 664 bo treba kasetofon dokupitl, ko bo pridel na trg, in to bo verjetno stalo 40 funtov. Torej se je prlhra- nek dokaj zmanjdal v primerjavl s tako budno propaglrano dtevllko. Ce ste se dokondno odiodill za 664 In vas ne more old odvmitl od nakupa, vam svetujem, da to tudi storlte. Gotovo boste laie prena- dsll njegove pomanjkijivosti, kl nl- so tako nepomembne. Nekaj ved kot t K se porebi za krmlljenje disketne enote. Zato dtevlini naj- boljdl programi, kl Izkorlstijo am- slradov pomnllnIK do zadnjega byta. kratkomalo ne grejo noter. ReSItev je ta, da nenehno nalaga- te program, Kl simulira 464 ozlro- ma -Izkljudl* disketno enoto (prlznatl morate, daje to zelo nad- leino. posebej de dosti uporablja- te radunalnik). Druga moZnost je seveda, da kupujete Izvirne, za di- sketo nekoliko prirejene pro- ^^le nekaj, kar sem pri 664 naj- prej opazil. Gre za modificirano tipkovnico z drugadno barvo tipk, s kurzorji d la MSX in s funkcijski- mi tipkami. To troje se ml zdi za- res velik napredek. Vendar tudi tlpkovnlca nl brez napak In ob delu so moji prsti to Se kako ob- dutill. Ker sem vajen tipkovnice 464, kjer zadodda lahen pritlsk. sem bll nemalo preseneden. Na tipke 664 je treba pntiskatl s pre- cejdnjo silo, popustijo pa Izjemno malo. Clovek dobi obdutek. kot da bl mlatil po radirkah. Zagnzenih ljubiteljev amstraoa, ki tipkajo z dvema prstoma. to ne bo motllo. Pri resnl uporabi (In prav za to naj bl bll 664 najbolj ustrezen), kjer si delo modno olajdamo z desetpr- stnim tipkanjem. se ta pomanjkJji- vost modno pozna. Kakor 2e bodl. ne gre. da bi samo kritizirall radunalnik, ki je dele pridel na trg. Vsekakor je ne- prlmerno boIjSI od 2e zastaretih spectrumov, C 64 in appla II. Toda strinjali se boste, da smo od Am- strada prldakovail ved. C0l\/IM0D0RE 64 BOR Prolesionaini strokovni pre- vodi (srbohrveddina, ladni- ca). kl vam bodo omegodlll. da lade in hltreje obviadeie avoj redunelnlkl Knjlge dhi Referertce Guide, vse oC64 1300 Prirodnik, prileien k C64 TOO Strojnl Jezik za zadet- nlka 1500 Oxford Pascal 1300 DIak anota 1541 600 Disk aisL In ilsk. za C64 000 Malsmatika v C64 900 Analomlia C64 (del. Intern 64) 700 Sekv. In relatfvne de- toteke 600 Zvok in grafika v C64 900 Skripla (a) In prevodi prog, navodil (u) Simons's Basic (t) 500 C 64 Tifki (8) 400 Help 64 Plus (u) 500 Graph 64 (u) 400 Vlzawrtte 64 (u) 700 Easy Script (u) 600 Supergraphik 64 (u) 400 Super Base 64 (u) 600 MRE (u) 500 Flight Simulator II (u) 1200 Slat 64 (u) 400 Disk-Monitor (u) 300 DIskomal (u) 300 Dobava po povze^u. Najma- njia vradnost narodila |a 2000,00 din. Poglajta tudi dL S. 6, 7 in 6 MM. Mile Karaba- ievid, NRS 4/42, 19210 Bor. tm-706 BMETm niTELICEWCJi, Sprejeli smo japonski izziv MOJCA VIZJAK-PAVSiC S tirinaistega aprila 1982 leja- ponsko mlnistrstvo za mM- narodno trgovino in industri- jo V Tokiu uradno napovadalo svoi projekt •Peta generacija ra- dunalnlSkih sisiemov*. NjegovI neprikriti ciljl »o Izdelati radunal- nlke, neprlmerno hltrejia od se- danjlh, ekspertne sislerrte, Kl bl dali uporabniku vsaj take vellka In raznolike baza znania, kol jin ob- sega Encyclopaedia Brltannica, In sisten) naravnega jezika, kl bl prevajal iz |8pon$£ine v angleiil- no In nazaj. Gre za raiunalnlke. kl se bodo znall orlentiratl v prosto- ru, kl sa bodo u£ill, sklepali In odiodall ter zmogli vrsto drugih dejavnosti, kl so danes Izkliudno v iloveikih rokah. Strateeko tzho- dlS6e tega projekta je ugotovltev, da je tradiclonalna arhltektura ra- iunalnikov. kl je v osnovr prllago- jena numeridnemu raOunanju In najpreprostejSim obdelavam po- datkov. popolnoma neustrezna za pomembne predvldene aplikaelje raiunalnikov v devetdesetih letih. Zato. da bl dosegll te ellje, nai bl po japonskem nairtu arhitektu- ra pete generaelje raiunalnikov udlnkovlto podpirala lake Imeno- vani -logidnl sklep- kot osnovni raiunalnikov korak In paraleino procesiranje. Na tern temeljljo tu- dl druge osnovne funkclje v slste- mlh pete generaelje, to so baze znanja. meflanizmi sklepanja In relacijske baze podatkov. Japonci menijo, da je od sedanjih pro- gramsklh jezikov za te namene najprImemejSI prolog: osnovni del prologa bo zato strojnl jezik pete generaelje. Na Zahodu je japonski projekt zbudll vellko zanimanje, Stevilni slrokovnjakl pa so sprejeli japon- ske napovedi preeej skeptlfino. Njihove oeene In reakcije so raz- nolike In pogosto nasproiujoCe si: razprostlrajo $e v spektru od posmena do panike pred -nime- no nevarnostjo-. Vedina kritikov pa vendar meni, da so zastavijeni ciljl prevec ambiclozni In nereal- nl. Ne glede na ton kritike si je vedina ocen enotna tCidi v tern, da bodo rezultatl, kakrinikoll 2e, te- meljlto vpllvall na podobo radu- nalnikov v devetdesetih letih, ko naj bl po japonskih predvideva- njlh njthova peta generacija intell- gentnlh radonalnikov krojila sve- tovno trilSde. Zahodni svet, kl nl imel nidesar primerijivega, je na ta izziv hitro odgovorll. Postalo je namred jas- no, da bl Japonci dosegll v devet- desetih letih zanesljivo prednost. 2e de bl ureanidlll le del svojih clljev. V Zdruienlh orZavah Airre- rike, na primer, je Pentagon, kl je bll sicer vedno eden od glavnih 22 Moj mikro podpornikov raziskavo umetnl In- tellgencl, zadel dajati ved denarja V te namene. TudI Evropejcl, kate- rlh raziskave na Stevilnih inititutih in univerzah so bile bolj all manj nepovezane in razOrobljene, ho- dejo tok dogodkov obdr2ati v svo- jih rokah. BrItancI, denimo. razvl- jajo pete generaelje radunalnikov, tako imenovani Alvey Programm, dntave Evropske gospodarske skupnosti pa si modno prlzadeva- jo z mednarodnim projektom ESPRIT (European Strategic Pro- gramme lor Research and Deve- lopment In Information Techno- logy). Kako pa je pri nas? Po besedah dr. Uarjana Spegla, vodje Odseka za radunalniStvo In informatlko na Institute Joief Stefan v LjuOljani, all pa na primer dr. Donalda Ulc- hieja. direktorja Turingovega In- Stituta V QIasgowu. so slovenski raziskovalcl metod umetne inteli- svetu vlagajo samo v obnovo razl- skovalne opreme okrog 50.000 dolarjev na raziskovaica na letol V rem ustvarja tudi skupina za umetno Intellgenco. smo morall shajatl $ stotino te vsote. .. Tudi za naprej ne ka2e nid drugade: v srednjerodnem programu Razl- skovalne skupnosti Siovenlje za obdobje 1986-1990 predvidena sredstva ne omogodajo razSirItve del na podrodju radunalnidtva in Informatike.- In kje Iskati reditev? -Predvsem v povedanem obsegu zdruZevanja sredstev za kakovo- stno raziskovaino delo,> poudarja ' dr. §pegel. -In v bistveno vedjem sofinansiranju raziskav s strani organlzaclj zdruienega dela In JLA. Zasiine reditve pa Iddemo In tudi najdemo sami raziskovalcl, a ne zmeraj brez posledic za vsebl- no, obseg In kvallteto raziskoval- nega dsela.- gence, kl je temeijni kamen nadr- tov pete generaelje radunalnikov, enakopravni soustvarjalcl svetov- ne zakladnlce radunalnidkih znanj. -Vendar pa,- pravl nadalje dr. Spegel. je -treba takoj In jasno povedatl, da je bllo samo z izjem- no trdim, vztrajnim In poirtvoval- nim delom peSdIce naSih razlsko- valcev modno dosedl rezultate na svetovni ravni . . . Zavedanja o po- menu teh raziskav v preteklosti nl bllo dovolj niti V zveznih niti v republiSkih organlh In celo ne v nestajajodl domadi radunalnidki industrlji. Sodim pa. da polrebu- jemo deselkrat tollko razlskoval- cev za prihodnje naloge, za opre- mo, prostore, literaturo, osebne stike s strokovnjaki v razvitem svetu in de marsikaj, desar v pre- teklih letih nl bilo... V razvitem Ekspertni sistem za ponMW^ pri vodenju banane lilcvidnosti Skupina za umetno Intellgenco na Institutu Jodef Stefan in na Pa- kuKeti za eiektrotehniko v Ljubija- ni. kl jo vodi prof. dr. Ivan Bratko, razvija ved apllkacij umetne Intell- gence. kl so koristne na vrsti po- drodij. Na primer: ekspertni si- stem za pomod pri vodenju ban- dne llkvidnosti, ki ga razvijajo v sodeiovanju z Ljubijansko banko - Gospodarsko banko Ljubljana In Ljubijansko banko - Stano- vanjsko komunaino banko. S tern sislemom bo omogodena pomod pri vodenju kontinulrane in optl- malne llkvidnosti banka, pri pova- devanju objektivnosti odioditev In njihove razlage, sistem pa naj bi tudi znideval dejavnike presene- denja. Skupinajeizdelalaprototip sistema za vodenje dnevne llkvid- nosti. s katerim je mogode preiz- kudati razlidne varlante usmerja- nja sredstev, kl so tega in tega dne na razpolago. v posamezne vrste plasmajev. Sistem opravlja vsa potrebna radunska opravila, poleg tega pa ocenjuje likvidno- stne, dohodkovne in druge udln- ke posameznih variant ter omo- goda razlago in utemeljitev pred- laganih reditev. Osnovne kompo- nente sistema za vodenje dnevne llkvidnosti so mehanizmi sklepa- nja. baza znanja in baza podat- kov. Baza p^atkov vsebuje pred- vldene vire In dispozlcije danega dne. Mehanizmi sklepanja prell- vajo sredstva Iz virov v dispoziclje In ph tern ocenjujejo u6nka posa- meznih variant. Kako delujejo me- hanizmi sklepanja, doiodajo in nadzorujejo pravila v bazi znanja. S spremembami pravll je mogode enostavno prilagajati sistem spre- membam okotja. ki so na tern po- drodju de posebej izrazlte. Sistem je Impremdntiran v prologu na ra- dunalniku VAX. Skupina raCrtuje tudi izdelavo sistema za planira- nje bandne llkvidnosti, kl naj bi bll nadgradnja sIStema za vt^nje dnevne llkvidnosti In bl omogodk tudi prelzkudanje, generiranje In utemeljevanje altemativnih vari- ant s stalldda optimalne likvldrto- sti v daljdem dasovnem obdobju. KARDIO V sodeiovanju s strokovnjaki iz Centra za Intenzivno intemo me- dlclno ljubljanskega Kllnidnaga centra je skupina razvila eksper- Inl sistem KARDIO. kl je namenjen diagnosticiranju in zdravljenju motenj srdnega ritma. KARDIO sestavija ved podsistemov. med drugim ekspertni sistem za eiek- trokardlografsko diagnosticiranje molenj srdnega ritma, kvalltativni model srea In Izvedenski sistem za pomod pri uporabi antiarltml- kov. Najpomembnejdi del KAHDIA pa je baza znanja, v katarl so |x>- vezave vseh komblnaclj motenj srdnega ritma z elektrokardio- grafskiml opisi. Ta baza znanja je blla generlrana avtomaisko s kva- lltativno simulacijo elektrldne ak- tlvnosil area, kot jo doioda kvalita- tivnl model fiziolodkega procasa. Kvalllativno modeliranje ima po besedah dr. Bratlia nekatera prednosli pred konvencionalnim modellranjem: 1. Ima manjdo radunalnilko kompieksnost: 2. fizlololkl opisi V medicinskih knjigah so 2e samI po sebi v velikl meri kvalltativni; 3. za simulacijo s kvantitativnim modelom potrebujemo numarid- ne vrednosti za vsakega konkret- nega paclenta, take parametre pa je teZavno all nemogoSe meriti. Z druglml besedami, kvantitativno so fizioloSki procesl za vsakega paclenta med seboj razll6nl, kvall- lativno pa so vsi enakl. Mag. Nada Lavra£, ena od avto- rlc tega sistema, pravi: >KARDIO bl ze sedaj lahko rabil kot kori- stno orodje pri diagnosticiranju EKQ posnetkov, posnetil) pri pre- ventlvnib In sistematskih pregle- dlh. Evaluacija, kl so jo opravlll zdravnikl sploSne medicine in kardiologl, le namre6 pokazala, da le raven znanja sistema na rav- ni speclallsta Internista (nekardl- ologa), ki ]e strokovno usposo- bljen za dlagnostlciranje EKG posnetkov in ki to dela v svoji vsakodnevni zdravniiki praksl. Prav tako Pi bil sistem lahko upo- raben za poudevanje elektrokar- diograflje pri izobr^evanju vseh medicinskih profllov.« ASISTENT Na podroEju medicine je upora- ben tudi generator baze znanja ekspertnih sistemov ASISTENT, v katerega je sicer mogoCe vIoZiti primere in generirati baze znanja £ razllSnIh podrodij. Sinteza znanja vASISTENTU te- melji na udenju s primerl. Rezultat uienja je znanja, IzraZeno kot sploSno klasifikacijsko pravilo v obliki odioditvenega drevesa, ki ga je mogode uporablti za klasifi- kacijo novih objektov. Uetoda izhaja iz Ouinlalnovega sistema IDS, pri Cemer so osoovnemu al- goritmu dodane Stevllne izbolj&a- ve. Te omogofiajo upoitevanje zveznih atrlbutov, nepopolnih po- datkov, nezanesljivlh podatkov, avtomatsko odkrlvanje in Izloda- nje nekvalitetnih all izjemnih u£- nih podatkov. strukturiranje odlo- diWenlh dreves, konlrolo velikosti in oblike dreves, grupiranje vred- nosti atrlbutov In razredov. Kot zatrjuje dr. Bratko, je meto- da Induktivnega utenja v sistemu ASISTENT izpopoinjena do te me- re, da jo je mogode Ze zdaj rutin- sko uporabiti pri mnogih proble- mih na razlidnih podrodjih. -Zani- mivo je,- nadaljuje dr. Bratko, -da ASISTENT praviloma dosega na raznih podrodjih medicine po- dobno natandnost s slntetlzira- nlm znanjem, kot jo dosegajo specialist!, ne glede na to. kako teZaven \e problem za specialiste same. Z druglmi besedami: de je problem teZak za dIoveSke speci- aliste, potem je teZak tudi za ASI- STENTA in obratno. Vender se kvaliteta sintetiziranega znanja v tipidni ozki medicinski domeni od dolodene meje naprej ne izboljdu- je ved, tudi de dodajamo nove ud- ne primere. Iz tega sledi nested- nja, za prakso pomembna domne- va: inlormaclja. ki je evivaientna specialtstldnemu znanju oZjega podrodja. je ekvivalentna dolode- nemu dtevilu znadllnih primerov pacientov. To dtevilo je lipidno v razredu slo all nekaj sto. Poveda- no drugade. vsa .modrosi' takega oZjega podrodja je tipidno zbrana V nekaj sto ustrezno izbranih ud- nih prlmerih.- ASISTENT je implementiran v pascalu (okoli SOO vrstic). Na vedl- nl podrodlj pa so za poskuse upo- rabljali podatke o nekaj sto bolni- kih z okoli 20 atributi in 10 moZni- mi diagnozami. ASISTENT je za gradnjo drevesa tipidno porabil eno mlnuto z radunalnikom DEC- 10. DECMAK Metode umetne inteligence lah- ko korisino uporabimo tudi v od- lodltvenih situacijah. V ta namen je ljubljanska skupina za umetno inteligenco razvila sistem DEC- UAK. Ta med mozhimi variantaml (alternativami) hitro in enostavno izbere tisto. ki najbolj ustrezazah- tevam in ciljem uporabnikov. -Pri tern se znaten del bremena odlo- danja prenese na radunalnik. kon- dna odioditev pa ie vedno ostane v rokah dioveka.- pravita avtorja mag. Vlado Rajkovid In Marko Bo- hanec.l Sistema DECMAK je ek- spertni sistem, kl sodi med tako imenovane Decision Support Sy- stems, sisteme za podiranje odlo- dltve, omogoda pa odiodanje tudi Ob nepopolnih in nenatandnih po- datkih. Odioditev je preoiedno ra- zloZena, kar je potrebna osnova za usklajevanje razlidnih intere- sov. Do sedaj so to metodoiogijo uporabill za izdelavo Investicij- skih elaboratov, kot je, denimo, nakup radunainidke opreme, pa tudi za vrednotenje drugih odiodi- tev, kot so npr. proSnje za spre- nafirtovanje tiskanUi vezij •Rodno izdalovanje tiskanin je mukotrpna naloga, ki zahteva izredno natandno delo. Z avtoma- tlzacljo postopka lahko delamo veliko tanjSe povezave in tako ve- liko gostejSe ploSde. Poleg tega je das izdelave ene plcSde pri avto- matskem postopku veliko krajii kot pri rodni izdelavi,- poudarja mag. MatjaZ Gems, eden od avtor- jev sistema za nadrtovanje tiska- nih vezij. Radunalnidko podprti si- stem (CAD) za nadrtovanje Cska- nih vezij, ki so ga razvill. je v zad- njih treh letih, po Gamsovih bese- dah, omogodil razvoj preko 400 tiskanih ploSd vseh gostot. Sistem sestavija nekaj programov v skup- ni dolZini nekaj 10.000 vrstic pas- calskega programs all pribllZno 0,5 Mb pomnlinlikega prostora. Vnos podatkov v sistem je moZen na ved ravneh, najpogosteje pa prek digitalizatorja all logidnih podatkov. Vnosu sledijo preverja- nje podatkov, razporejanje, pove- zovanje, editiranje vezij ter kon- dno program! za izdelavo ustrez- ne dokumentacije in preureditev podatkov glede na ustrezno avto- matsko testiranje (CAT) ploSd. Mag. Gama poudarja: -V primer- javi s podobnimi izredno dragimi uvoienimi sistemi (nekaj starih milijard stane same programska oprema), lahko redemo, da naS sistem ni tako uporabnidko dode- lan, je pa po svojih funkcionalnih sposobnostih In teoretidnih la- stnostih algoritmov (predvsem umetne inteligence) nekaj boljdl. Ce priStejemo de prednosti. da lahko samI popravijamo svoj si- stem, ga prilagajamo, smo bolj navajeni nanj, imamo dostop do izvoznih programov. desar pri uvoZenlh sistemih ni, potem lah- ko razumemo, zakai je das izdela- ve piodd z nadim sistemom (kljub preteZno razvojnemu stanju siste- ma) kraidi kot pri uvoZenih $i- SOVA S komunikaciio z radunalnikom V naravnem leziku. kar se je Izka- zalo za enega od naftriih orehov na podrodju umetne inteligence, se ukvarja mag. Peter Tancig, ki je razvil sistem SOVA, programsKo okol|e za obravnavanje slovenddi- ne. Sistem SOVA |e prvi (vedji) sistem za reailzacijo in ekspen- mente s sistemi za odgovarjanje na vpradanja v slovenddini. Si- stem je zgrajen Iz sestavtjrvih blo- kov, kl omogodajo lodeno in inte- grirano obdelavo razlidnih vidikov naravnega jezika. Poseben pcK udarek je mag. Tancig posvetil lingvistidnima nivojema, kate- rlh se jugoslovanski jeziki bistve- no lodijo na primer od angleddine. To sta MORFOLOGUA (bogato pregibanje razlidnih besednih vrst) in SINTAKSA (tako imenova- ni -svobodni besedni red-). Pose- ben blok. ki omogoda ustrezno obravnavo teh dveh nivojev. je IN- TERNI LEKS1K0N, ki na varden nadin hrani razlidne besedne obli- ke. njim pripadaiode besedne koncepte in druge informacije. Morfolodki generator genenra vse besedne oblike skupaj s pn- padajodimi morfosintaklidnimi In- formacijami. Raziidni nadini sin- taktidno all semantidno orienlira- ne analize vhodnih stavkov so re- alizirani z metodo CATN (Casca- ded ATN). ki skupai z intemim lek- slkonom omogoda, da se kot re- zultat analize konstruirajo razlid- ne strukture. Poleg omenienlh projektov po- tekajo V natem okoi|u raziskave programiranja robotov z upor^o vidjih programskih jezikov, aplika- cije umetne inteligence na po- drodju kemi|e. pa tudi moZnosti umetne Inteligence ns podrodjih strojnldtva. gradbenidiva, arhitek- ture in molekularne genetike. .. Fornirad OBT IMPORT-EXPORT TRST raCunalniki najboIjSih znamk - hardware - STROJNA OPREMA dodatna oprema - software PROGRAMSKA OPREMA SINCLAIR - COMMODORE ul. PICCARDI 1/1 - tel. 728294 ul. COLOGNA 10/d - tel. 572106 naprave CB antene CB-RTV deli In dodatna oprema MIDLAND - PRESIDENT - RCF... Moj miliro 23 TISKALNIKI. Robotron 6311/C CIRIL KRASEVEC liesar novega ne povemo. £e govorimo o tiskalniku. ki ga le mogoCe v naSIh trgo- vinah itupiti za Olnarje. Robotro- nov tIsKafnik smo tahko videll v izto^bah Mladinske kniige, ko so prodajafi paket C-64, kasetoton. igraino palico in tiskalnik robo- tron 6311 Cepravcenani bila rav- no popularna, |e bil komplet na voijo za dmarje Tiskalnik ni bil kaksen iepotec svoje vrste. Kljub estetskemu po- lomu je delo. za katero je bil na- menien. kar dobro opravijal. Ti- skal le s hitrostjo 100 znakov na sekundo in Imel na razpolago kar nekaj tipov znakov, poieg vsega pa je tiskal bitno grafiko. bi zanemarili zaslu2ke bolrov. kl so ga pnpel)ali v naSo deielo. bl bila tudi cena pnmerneiSa za naSe Tiskalnik 6311 paie letosdobii Se eno Inadico. Izdelall so model, kl so mu dodall drko C, kar pome- ni, da je zPruZIjiv z radunalnikom commodore 64. Zdru^ljiv pravimo standardnem naboru C-64. Na-. sprotno kot Commodorjevi tiskal- niki pa 6311/C ne zna tiskad bitne grafike in ne zna pisati z veC tipi drk Nerodnost je tudi pri komuni- kaciji z radunalnikom: paraleira le in povzroda StiriinSestdesetici probleme. ker mma paralelnega vmesnika za tiskalnik. MoZ/e Iz Robotrona so stvar uredili prav tako elegantno. kol>|e Moj mikro ie predlagal svo|im bralcem v maiski stevilki. Napisali so pro- gram, ki prelvori Commodorjeva paralelna vrata v Centronicsov vmesnik. TakSna re^itev za Ilskal- nik, ki |e zdruZIjiv samo z dolode- nim tipom radunalnika, ni ravno najboljsa. Pred vsako uporabo ti- skalnika le treba v racunalnik na- loZitl program za komunikaci| 0 . Mehansko je tiskalnik izdelan robustno. Pri delu je zelo glasen, deprav je oHiSje znotrai preleplje- no z zvofinim izolaciiskim materi- alom. Clava z iglicami |e prltnena na posebnem podstavku. ki s se- boj vozi $e oba kolutka za Irak. Zaradi masivnega podstavka pa seveda trpi natandnost tiskalnika. Pri gibanju naredi vztrainost svo- je. tekst all shkazgrafidnimi znaki pa sla V vsaki vrstici premaknjena drugade. Trak |e navit na prav tak- Snih kolutkih, kot |ih uporabljajo pisaini stroji. Prednost je seveda na§ih papirnican. 24 Moj mikro Zunanjost tiskalnika je obliko- vana, kot ze |e. Probleml se zad- ne |0 pri vlaganju papirja, saj je odprtina na pokrovu natandno ta- ko velika. da spravimo skoznjo pertoriran papir samo v ze dolo- denem poloZaju. Na zadnji strani tiskalnika Sta stikalo za vklop in izkiop ter odprtina za vmesnik. Paratelni vmesnik le ie vkljuden v ceno In je priloZen tiskalniku. Po- udariti je treba, da prikljudki za radunalnik niso standardni, da pa tiskalniku 631 1/C proizvajalec pri- laga kabel za prikljudilev na razSi- ritvena vrata (user port) C-64. Pogleimo de prvo stran. Na njej le pet tipk s signalnimi ludkami. Uporabne so samo dtiri, peta |e prazna.Cenadtejemoz desne pr- va le stikalo za on line/oft line, druga rabl za testiranie tiskalnika (pri testu mora biti prva tipka off line), tretja lipka premakne valj s papirjem vrstico napre|. detrta pa Robotron 6311/C je nasial naj- br2 iz Zelje. da bi prodall de kak- den tiskalnik iz le serlie. Proizva- jalec le samo zamenjal ROM. Po oceni pisca lega zapisa je takdna zamenjava prinesla ved skode kot korisli, sa| se ze iz navedenega vidi, da je za ceno Commodorje- vih grafidmn znakov tiskalnik iz- guOil celo moinost, da bi tiskal bitno grafiko. Tiskalnik z novim bralnim pom- nilnikom lahko deiuie v dveh nadi- nih. Prvi je grafidni in omogoca tiskanje kompletnega nabora '"HeXS't >•*. - ./'0ie3456789: , PaRSTUUNXYZ-tl l■~J ■ U9t II- • ■“j ■ y*ii-.s«i-^i I r”-/. 15249007 f'ttezs '()•«, - ./ei834S67S9: I n»_*i rXo* le+i |«-J ■ b#' Ih- l-"J ■ br ii-.s.i-^i I r— !"**X4 '()»», - ./'01234SS7a9. i paRSTuuNxyz-H itfjit ib~_i m^Aiy I. _l ■ H-iS-r^l I r-./. 1S249B07 ! "•»•/!& '( )I4 , - ./0ia34S6789 : . Te-M rXO* 14 -H I I .“J ■ bT II- ••“-i ■ n-.s-i-HHii r-_^ '( )»♦ , - ./0ia3466789 ; , PaRSTJVMXYZ+f Iftd l.'J ■ b%ll- ■ ■“J • b* ll-.H_r-^H r-./. 15249007 '( , - ./0ia34S67e9 n»_*l rXO* I 4 H lii-J ■ lnT Ih l-“-J ■ l-r H-i-n-r^ll r-^ ' '( , - ./01834B67S9 : . PQRSTUUUXYZ-H IKV l.~J ■ Wk It- I--J ■ I I—,/. 15849007 ' "ttSX&'t )•» , - ./01S34S67B9 : , -]•_•l rXO* l♦•H 1*1 l.-J ■ UP II- I--J ■ bTII-.'-i-r-HlI ' I "ttSk&'( )•* , - ,/0123eB67B9 I . < >7S«bcde<9h i /k I nnooans t uvu.«» i C£3t*— fiBCDEPGH 1 jKLroiO i-i-^ll r“— '• •'•V-flBC0EFGMIJKLMN0PQRSTuuw»»2H i IfSt >7BnBCDEFGmjKLbM0P0RSTUWWXrZC£3t*— *1 -i i_r--riii "■v-ei — h ^L\/n»_*i rxo» l♦-^^ .^-9 1 Ik I mnoBoretuvwxvztfdt*— PBCPERGHUKLkiNO i_r-HH|| •'•VTtBCDEFSHlJKLMNOPQRSTJVWXYZ+l 'W >7eAeC0eF3HIJKLMN0PQRSTUUWXYZC£3t*— ♦! i> - J JT i-r-HHIl r“«^ •'•V-*!- -1 h ^LVT— .-/.O* F-i -9 > 7 B»bcd»F»hi Jk I nnopors tvuu .» i [£:»•— ABC 0 E'’Gh IJblmnO i_r^l I r”-/. ‘'■V-ftBCOEFGHljKLMNOPQnSTU'.-r'tZH . tW >ne«0COEFGH IJKLMNOPQRSTUWWXYZC i-rHHl I r“^ *'*V-*I^ -I li ’• V-flBCBEFOH I : |■>ef^BCDEFGHIJKL«^IOPQRSTLIUWXV2C£:t•--« - — i, — Commodorjevih grsfidnih znakov In vellkih £rk. Drug! naSin pa je poslovni (business): Ime vse zna- ke A^ll In nekaj posebnih grafie- nlh simbolbv. Prehod Iz enege na- ilna V drugega je programskl, koi sta programska ludi nastavljanje vertlkalnlh In horizonialnlh tabu- latorjev ter pomik za stran naprej. Vse druge ube2ne sekvence so nameniene predvsem osnovnim opravllom. kot so pomik na za£e- tek vrstice, pomik vrstico naprej V novem romu pa se skriva Se preseneienje za jugosiovanske kupce. Robotron ie rtamreO v so- delovanju z Blrostrojem, kl ga za- stopa pn nas. Izdelal tudi verzijo tiskalnika. zdru2ljlvega 5 C-64, kl lahko tiska (udi nale znake. Ti tiskalnikl bodo spel naSII mesto ns pollcah Mladinske knjige. kl jih bo V paketu z raiunalnikom C-64 in disketno enoto 1641 prodajala za dinarje. Takien pakel, kl niti re bo tako pocenl. je namenien predvsem tekstualnl uporabl. saj bo V njem najverjetneje tudi pro- gram za urejanje besedit. Jugosiovanski znaki.'kl so zapl- sanl V romu tiskalnika. 2al niso razporejenl tako. kot pradpisuje standard JUS. Napadna razpore- ditev sicer ne bo motlla tistega. kl bo uporabijal gotove programs, gotovo pa bo napotl ilstim. kl 2e imajo programe z nadiml znaki. In tisle. kl bl 2elell tlskalnlk upora- bljatl V povezBvi s kakdnlm dru- glm radunalnikom. Kupec dobi poleg tiskalnika ka- seto s programom za komunlkacl- |0 In programom, kl spremenl ti|>- kovnlco In Izpls znakov na zaslon, tako da ob pritlsku na(spet neobl- dajne) tipke prlklidemo na£e drke. Ce ne upo$tevamo cene, nam Robotronov Izdelek ponuja pravo uboitvo mo2nosti. Za tlskalnlk, kl naj bl bll namenjen urejanju tek- sta, bl bllo precej bolje, da bi bill znaKI razporejenl po standardu ASCII. YU znaki pa zapisani na- mesto kakSnega za nas manj upo- rabnega nacionainega nabora (npr. trancoskega all Spanskega). Druga vellka pomanjkijivost pa je ta. da nl bitne graflke, kl bl lahko s primernim programom precej uiinkovlto nadomeSdala goto po- sebnih Commodorjevilt graflSnlh znakov, omogodila pa bl ^ kopl- ranie zaslonov In krelranje poseb- nih obllk Izplsa. Za Commodorje- ve znake bl z normaino verzijo Jlskalnlka res potrebovall pose- ben program, kl pa bl ga lahko nalo^iK skupai s programom za komunikacljo. Tretja zamera ti- skalnlku je prav njegova absolut- na zdru2ljlvost s C-64. saj tako praktidno nl uporaben za kakine druge radunalnlke. Svetujemo raje nakup obldajne- ga tiskalnika 6311 In malo Iznajd- Ijlvostl (berl: IzkuSenostl pri pisa- n|u programov In all programlra- nju epromov). Tlskalnlk bo precej bolj prijazen Inpameten. Sicer pa, kaj bl s tern, ko je za nakup pad odiodlino, da je blago za dinarje In da Sole nujno potrebujejo radu- nalnlke In opremo. Brother EP 44 ANDRUA K0LUNP2|6 ^AMkateri nekerjl In celo Iju- Ittldje. kl se z radunalnlitvom ■ VukvarjajO po sill razmer (ker radunalnlk pad potrebujejo v pokllcu), so si nabrall prve otlpljl- ve Izkudnje z mo2nostml radunal- nika prek urejevalnlka besedlla, tj. programs, kl radunalnlk spremenl V klasiden pisalnl stroj, vender po- leg tega omogoda. da besedllo zlahka popravijamo, dopolniuje- mo In urejamo. Mnogi uporabniki so prav ob takSnIh programlh uvl- dell. da za kolldkaj resnejSe delo z radunalnikom potrebujejo tudi tl- skalnlk. Za zaCetek so se zadovo- Ijill s ceneniml matridnimi tiskal- nikl, kl SO po kakovosti znakov dovolj ustrezni, da pote|)jo ielje navadnega uporabnika. Se zlasti, de so tl tiskalnikl ponujall moZ- samega radunalnika - In zato so se morebitni uporabniki takdnega stroja kmalu •ohiadlll- In se poto- lallll s standardnlm tiskalnikom. Nova zvezda na radunalmlkem nebu, ki )e zbudila upe vsem tk stlm, kl so zagledani v standard LQ (letter quality, mednarodnl standard za kakovost drk, podob- no kakovosti drk pn klasidnem pi- salnem stroju), se Imenuje brot- her EP 44. Ta novi stroj je v bistvu mlnk aturnl kompjutenzlran elektrldni pisalnl stroj. kl ga je mod z vmes- nlkom RS 232 povezatl z vsemi radunalnikl. Ima 44 tipk: njegova hitrost je 16 znakov v sekundl; pide na navaden all termidnl papir formats A4, in to v makslmalni SIrInl 203.2 mm z 80 znaki v vrstk ci; odtisnjeni znaki so formiranl v termidnl matrlkl 24x18 todk (kar je odildna lodijivost. kl zagotavija visoko kakovost znakov): upora- nost, da si prl oelu zamlsiiS lasten nlz znakov In si z njimi obllkujeS posebne simbole (matemalldne all besedne). In de so poleg tega ponujall nekatere ugodnosll: poddrtavanje besedlla, Inverzno pisanje. uporabo navadnega In pertoriranega paplrja, moZnost nastavljanje razmika med vrstlca- ml ltd. Takdnl tiskalnikl so bill Ide- alnl za prve potrebe. Ker pa diovek (de zlasti, de je programer) teZi k vse vedji kako- vosti. postane tudi najboljdl tlskal- nlk Iz takdnega razreda kaj kmalu preslab v prlmerjavi z elektridnlm pisalnim strojem. Tud< elektrldni pisalnl stroj je namred mod pove- zatl z radunalnikom, in ker zago- tavija vellko lepdo obllko In kako- vost znakov, je za nekatera po- klicna opravlla nalbollda reditev. Toda cena takdnega elektridnega pisalnega stroja je precej vlsoka - pogosto nekajkratvidja od cene bijatl ga je mogode samostojno all V kombinaciji z radunalnikom. kot terminal prl delu z banko po- datkov all s povezavo prek mode- ms z vedjlm radunskim centrom ltd. Prl tlakanju uporabljamo pose- ben Irak, Kl ga preprosto vloZimo kot kaseto : laJ se zelo hitro izrabi, vendar je tudi zelo pocenl. Ko for- miramo besedllo, ki bl ga radi iz- ui»aii s tern tiskalnikom. si poma- gamo z mlniaturnim okencem LCO, kl pokaZe IS znakov (v ma- trlki 7x5 todk). Za napajanje upo- rabljamo dtirl baterije standardne vellkosti oziroma pretvomik eno- smernega toka z napetostjo 6 voltov, Tlskalnlk meri 330.5 x262x 55.2 mm. leZak pa ja same 2,5 kg (vkijudno z baterijami). Vsa napra- va je skrila v lepem belem plastid- nem ohidju, na katerem so pla- ^ stiene mehanske lipke, kl so ao- razmerno majhne, vendarpovsem ustrezne tudi za profesionaino upofBbo. Papir vstavl|amo odzgor toz glbJlIv valj: gibanje valja lahko vsak hip usmerjamo s tipkama, kl pomakneta papir navzgor ali nav- V tiskalniku je za 4 K notranjega pomnilnika In zato more uporab- nik naprej pripraviti gradivo, kl ga bo pozneje Izpisal oziroma raz- mnoZII - to pride prav zlasti tl- stlm, ki Irnajo opraviti s clrkulaml- Se preden vna^mo besedllo. izberemo enega od dveh nailnov dela: normalen retim (ko tiskelnik uporabljamo kot samostojen elektrlini pisalnl stroj) all termt- nalskl nabln (ko tiskalnik poveZe- mo z rafiunalnlkom; besedllo. kl ga Zelirrto natisnitl. lahko pred tern prlpravimo S kak$nlm boIjSIm urejevalnikom besedlla v resnej- Sem rabunalniku oziroma besedl- lo. kl ga odtipkamo s pisalnim strojem, spravijamo v vellko vedjl pomnllnik prlkljuienega raiunal- nlka all V kak zunanji pomnllnik tega ra6unalnlka). - PrI normalnem nadinu dela lah- ko Izblramo $e med tremi reilmi: t. NP (no print): tiskalnik bese- dila ne prenaSa na papir, temvefi ga shranjuje v notranji pomnllnik: besedllo moremo prI tern zaaledo- vatl na vdelanem okencu LCD. 2. CP (correction print): med delom lahko popravijamo zadnilh 15 odtlpkanlh znakov: tiskalnik jih nato avtomatsko odtisre in shrani V pomnllnik. 3. DP (direct print): tiskalnik avtomatsko IzpISe znak s tipke. na katero smo pritlsnill. Med vrsticami lahko nastavimo tri razliene razmike: za eno praz- no vrstico, za poldrugo vrstico in za dve vrstici. £e vkiju&imo ukaz AUTO, tiskalnik avtomatsko pite v novo vrstico, brZ ko v prejSnli za- polnl doloOeno Stevilo mest za znake. Z ukazom RMF nastavlja- mo desnl rob, s CTR besedllo centriramo v enl vrstl, z UL bese- dllo prikazujemo vrstico za vistl- co, z XXX pa ga avtomatsko pod- £rtujemo (t. I. underline mode). Molno je uporabltl tudI naOina SUPERSCRIPT in SUBSCRIPT (plsanje nad 5rto all pod njo). S posebnima tipkama besedllo zlahka popravijamo oziroma na ustreznem mestu vnaSamo nove znake (INSERT). Odveino besedl- lo lahko IzbrlSemo znak za zna- kom ali pa od izbranega mesta do konca (DELETE). Vdelan brenPaC nas opozori, da smo vnesll napa- ben ukaz oziroma da je do konca vrstice samo $e za Sest znakov Za raztresene uporabnlke je ze- lo dobrodoSla opcija POWER- OFF: tiskalnik se aviomatlino Iz- smo pritismii na robeno ilpko. Toda tudi prt tern se besedllo, vneseno v notranji pomnllnik, ne Izgubi. Prt daljSIh besedtiih, kl jIh nl mogoie napisati na en earn list papirja, nas tiskalnik s posebno kontrolo nad porabo vstavijenega ilsta opozori, da moramo menjatl papir. PrI Izpisovanju besedll, ki so razdeljena v sloipce. uporabl- mo tipko TAB: z njo v vrstici na- stavimo tabulator In tako na za2s- lenlh mestih dolofitmo stoipce. Ta kompjuterizirani elektriini pisalnl stroj se lahko uporabija ne samo za pisano gradivo. lemvei tudi kot klasiPen kalkulator - re- iuje namreC osnove matematICne operaclje In raOuna odstolke. Na papir prenese OodisI ves raCun ak pa samo iskani rezullat oziroma del matematiSne operaclje z re- zultatom. Se zlasti pa je pri tern tiskalniku zanimivo to, da nl zgolj pisalnl stroj. temveC 2e pravcat mini ra- iunalnlk: po telefonu ga morete prek modems povezatl z najra- zlldnejSiml raCunalniki all banka- mi podatkov (pii tern uporabijate standardne prlkljuOke). Tiskalnik prevzame torej viogo vse bolj po- pularnih prenosnih mlkroraiunal- nikov. Toda v nasproiju s tisilmi radunalnlki, kl jih v okvlru takSno- ga dialogs povezujemo s televi- zorjem oziroma monitorjem, nam brother EP 44 omogo&a, da ves dialog shranimo v pomnllnik in ga (po potrebi v ve5 kopijah) prerte- semo na papir. Nailn terminal- skega dela je zeto perprost in ga je mogo£e prilagodlli vsakemu standardnemu protokolu termi- nalskega softvera. Glede na ceno in kakovost nam tiskalnik zagotavija veliko vei. kot priCakujemo pri nakupu. Ko smo ga preskusill. smo ugotovili. da je pisan na ko2o vsem tistim, kl ob- delujejo velike kollOlne besedlla (npr. novinarji), prav tako pa bo prISei prav tistim, kl le2ijo k delu na ravni standards LO oziroma k Izmenjavi Informaclj prek mo- V ZR NemCIji stane tak tiskalnik 800 DM. za terminalsko delo pa potrebufete Se vmesnik RS 232 (oziroma V 24), za katerega mora- te oditetl 150 DM, medtem ko u^nemlk tako stane 40 DM. Vse dodatne Informacije vam bodo posredovali na naslovu: Brother, Im Rosengarten 14, Posttach 1320. 6363 Bad Vllbel, BRD. 26 OPERACnSKl SISTEM CBM: GO VOJISUV 00$EN ORAGAN NEPEUKOVIC B ralci Mojega mikra so 2e prebrall, Ka- ko se da V commodore 64 vdelatl mo- djl CP/M. Dobili so tudi precej ob$lr- rra navodlla za samo gradnjo. V tern dianku pa bi rada razlo2lla, kako in zakaj je treba deiati s CP'U. Naiprej: kako? Imeti mdrale disketno eno- to VC 1641 ali kakino boIjSo, modul CPM (naredite ga lahko samr all skrbno prelistate strani z mallml oglasi) in kajpada CBM 64. Potem: zakaj? Ko bostepognali svoj CP/M, Oostespoznall, ka] pomeri. daniste ved ome- lenl na basic, slabs dialekte pascala In sirojni jezik. Odprejo se vam vrata v fortran, turbo pascal, cobol, Microsoftov basic (Interpreter in prevajalnikl). algol, microprolog, ado, PL/ 1 . tu so ludi program! Wardstar, DBASE ltd. V naaem radunalniikem tisku sva brala tianke s trditvami, da CP/M v commodorju 64 ne deia, kot je treba, da se da uporabljati samo basic >n podobno. Zato morava pove- dati, da vse deia brez napake. Ooslej sva preskusila cobol in fortran. Resda je disketna enota podasna kot obidajno, je pa izkoriide- ra do konca. Prevedent programl se izvajajo neverjetno hitro. V fortranu se sistem linear- nih enadb 6x8 re$i v manj kot dveh sekun- dah, pnbliZno desetkrat hitreje kot v basicu. Pripomniti je treba, da normalen CBM 64 (pozneje bomo videii. koliko boljdl je nenor- malen) nima kakSnib posebnih moZnosti za delo z disketami, pozna samo standardnl ukaz LOAD/SAVE 8. Obstaja Se OPEN/ CLOSE, vender je precej zapleten za upo- rabo. In zdaj: kako se to deia? Najprej je treba naloZiti CP/M. V disketnik vstavlte sistemsko disKeto In vditate program za nalaganje (loader) Iz basica. Ce hodete SO znakov v vrstici, boste na zaslonu zagledali sporodiio sistema In v prvi prosti vrstici znak A> ramesto starega READY. To pomeni. da delate z disketno enoto A (pozneje je lahko ludi B|. Sistem namred podpira delo z dvema diskatnikoma. Ce ju nimate, boste razgiasill eno disketo za A in drugo za B. V praksi sta to navadno dve strani ene same diskele. Zdaj vas bo najbrZ zanimalo. kaj je na dl- sketl. Na voijo je veliko Stevilo ukazov, za zadetek pa zadostUie, de vtipkate DIR (all pritisnete F1). Na zaslonu se prikaZe skrajSa- no kazalo diskete, recimo takSnoi A>DIR FOR.COM lED-COM PIP.COM :FORLIB-REL itd. Vidimo, da je vsako ime zapisa sestavlieno IZ dveh delov: prvi del je Ime (do 8 drk), drug! dal (3 drke) |e tip zapisa. V standardnem basicu CBM 64 BO samo trlje tipi zapisov iPRQ, REL In SEQ). Mogode je programirati datoteko z nakijudnim dostopom (random access file) - toda de se preved opiramo na DOS, se ulegnezgodltl, da po nemarnem kaj V sistemu CP/M je ved tipov; dejansko vsak prevaialnik ustvarja nekaj tipov svojih zapi- sov. Standardnl tipi so na primer ALG: algol, ASM', zbirnik (assembler), BAK: rezervna ko- Di|a (backup), BAS: basic, CBL: cobol. COM: prevedeno (compiled), DAT: podatkl, FOR: fortran, HEX: to poznamo, LIB: knjlinica (II- TO CP/M Drug dober ukaz za delo z disketo je STAT. Uporabljamo ga lahko za statlstidne podatke (koliko kilobytov zasade kakSen zapis, koliko proslora v pomnilniku je prostega ltd.), za iogidno zaddito zapisov pred zbrisanjem, za preskudanje disketne enote, delo z ved upo- rabnlkl (ne hkratl)... STAT (ali F3) IzpISe popoino in sortira- no kazalo diskete s podatkl o Imenih, tiplh in dolZInah (v kllobytih In blokih), pa tudi to, katen zapisi so samo za branje (R/0: read only), branje/pisanje (R/W: read/write) In ka- terl so sistemski (SYS se prIkaZe z Imenom v oklepaju). SIstemskih programov nl mogode najtl z DIR. STAT B *.* deia pravtoz disketo B. Zagle- dali boste sporodiio: Insert disk B In drive 0, press return (Vstavl disketo B v enoto 0). To se bo prikazalo dostikrat. Prav tako je mogode pregledovati samo posamezne lipe zapisov (tip navedete namesto drugega zna- ka *) all zapise, kl se zadnejo z izbranim nizom (pred prvim znakom »). Nekatar/ pre- vajalnikl naredijo nekaj deiovnlh zapisov pod istim ali podobnim imenom (npr. V 1, V.2... v cobolu) In lahko tako pregiedate tudi te. Z ukazom STAT lahko dolodite, naj bodo zapisi R/W, R/0, SYS ali DIR. recimo takole: STAT IME. TIP * R/0. 2 ukazom DIR preplsujete, izpisujete all tiskate datoteke. Najprej natipkajte: PIP. To pomeni LOAD PIP (v CP/M ni treba tipkati LOAD, saj se program avtomatsko naloZi In poZene. te je preveden). B^A: IME. PIP je ukaz v plpu, naj se zapis IME prepide z diskete A na disketo B. PIPCON:=B: IME.TIP bo Izpisal na zaslon zapis IME.TIP z diskele B. Namesto CON (konzoia. torej zaslon In tipkovnica) lahko natipkate LST: tedaj se iz- plsovanje prenese v tiskalnik. Ukaz ERA A: IME.TIP zbriSe program, ERA *.* zbriSe vso disketo. vendar prej vpraSa: 'ALL (Y/N}7 (Ali res vse?)' Moral! bi bit! straSno nerodni. da bl stem ukazbm po nakijudju zbrisall vso diske- to. Ukaz REN (rename, preimenovanje) se zapISe REN NOVO IME. T1P=IME.TIP. In zdai se kondno posvetimo pisanju pro- gramov! V nasprotju z obidajno prakso. da Ima vsak nov jezIk v mikroradunalniku svoj ureievalnik, je v CP/M an sam urejevalnik, v katerem se pidejo program! v vseh vdelanrh jezikih. Ureievalnik je na sistemski disketl in se Imenuje ED (editor). Poklldemo ga z uka- zom: ED ime.tip. 'Tip' je eden od tipov zapi- sov, kl so v sistemu. FOR npr. pomeni. da seslavijate program v fortranu. Kar zadeva urejevalnik. je to vseeno. toda prevajalnik za fortran ne prepozna zapisov tipa BAS all CBL. Microsoftov prevajalnik za basic pa ne mara imeti nobenega opravka z zapisi FOR. Pod -imenom- bo v nadeljevanju shranjen program, kl ga piSemo. Ce je nov, se naredi zanj prostor na disketl In prikaZe se napis NEW FILE (nova datoteka). Oe je program star, zadditen kot R/0. zagledamo sporodiio FILE IS READ ONLY (datoteka se edino here). Takega programa nimasmisla popravl|atl, saj se nova verzija ne bo posnela. Delo z urejevalnikom se lahko zadne, ko se pokaZe Za tern sporodiiom je kurzor. V urejevalnlku le precej ukazov. Dokler $e ne navadimo nanj. je nekollko neprijeten (verjet- no je mogode dobiti tudi boIJS^a). Najbolj zoprno je to, da se v besedllu. kl ga popravlja- mo, ne vidi kurzor: tega |e treba postaviti Orugade (pomagajo nam ukazi za pregledo- vanje). Na voijo so opcije za izpisovanje. vsta- vljanje, zdruZevanje (celo z deli drugega zap<- sa kje na disketl), snemanje. brlsanie itd. Po- glejmo nekaj ukazov, kl jih potrebujemo pri programiranju: OA naioZi program z diskete E konec urejanja (prenesi program na di- sketo) 0 izprazni urejevalnik 0 pojdi Iz urejevainika (Quit, then load CP/ M) -I-/-B pojdi na zatetek/konec besedila -hZ-nC premaknl kurzor za n znakov na- prej/nazai ■i-/-nD zbrISi n znakov pred/za kurzorjem 1 zadetek vstavijanja (konec s <CTRL Z^) Istring vstavl niz za kurzorjem (Konda se s <CTRL Z<) -f/-nT IzpidI n vrstlc pred/za lekodo -hZ-nK zbrlil n vrstlc pred/za lekodo +/-nL premakni kurzor za n vrstlc pred/za OV poglej, koliko prostora |e ie v pomnil- n pojdi z vrslico n nPstrlng <CTRL Z> polSdl v besedllu niz, kl je za vrstico n, in postavl kurzor na konec nJstrlng «CTRL Z»ustnng<CTRL Z>zstrlng najbolj zapleten in hkratl nafmod- nejSI ukaz: v besedllu polSdl niz. kl se zadne v vrstici n. za njim vstavi niz u in zbnSi vse Denimo. da ste napisall program v fortra- nu. Oudno, da se ta dedek vISjlh programsklh jezikov tako dobro drii. Tako je verjelno zato. ker so Si ga zapomnill vsi, kl predavajo pro- gramiranje na fakultetah, potem so se ga udill tudi njihovi Studentje. vsak univerzitetni radunalnik pa Ima prevajalnik za tonran 1 In tako napre) v krogu. Iz predmeta fortran sta delala izpit tudi avtorja tega dianka. Fortran je nekakSen esperanto. Na naiim disketl le prevajalnik za FORTRAN 80. Od siandardne izvedbe se razllkuje predvsem po tern, da Se nl sliSal za odkritje kompleksnih Stevil. zato pa ima PEEK in POKE in tNP in OUT. da se hekerjem malo ogreje srce. Preva)alnik Izpi- suje tudi besedilo v zbimiku, kar je rahlo neugodno za lastnike commodoria. ki se ne CP/M je namred 6502 samo pomozni proce- sor (angl. slave, su2enj), Z 80 A pa je gospo- dar v hISi in zbimik |e njegov. Program, kl ste ga napisall. je zda) v ureje- valnlku. Samo prltisnlte E: ko se bo diskela ustavlla, se boste spel znaSli v CP/M. Z diske- te. na katerl je prevajalnik za fortran. poklldF te FOR. Po sporodilu '♦:■ natipkajte '.TTY- :=im^n'. Program se bo na videz prevedel. Izpisan bo samo na zaslonu. ZapiShe si. kje ste naredili kakSno napako (kljub vsemu je treba vdasih uporabitl papir). potem pa se s tipko RUK/STOP vrnile v CP/M in v urejeval- niku popravlte. kar je narobe. Po nekai pono- vitvah (de bo sreda, samo do zore) bodo sporodlla o napakah zginila. Takrai lahko prevajate zares. Vtipkajie '=lme/n/i'. da se bodo odpril potrebnl Oelovni zapisi na diske- tl. Nazadnie s tipko RUN/STOP spel stopite iz prevajalnika In natipkate 'LINK ime. ime/rve'. Zdaj je ne disku tudi zapis 'ime.COM'. To je preveden program. Prekoplramo ga lahko na drugo disketo. vse drugo pa zbrISemo z uka- zom ERA ime (izvirno besedilo 'FO^ lahko seveda shranimo). Kadar bi radi uporablli ta program, napiiemo samo njegovo ime: nalo- 2II In pognal se bo sam. Moj mikro 27 HMtPVngKINASVITl. Commodorjeva razsiritvena vrata (2) ANDREJ MARCiC V prejSrji Stevilki smo prekinili serijo 2aplsov zarapi obse2nej$ega vmesnika ZB spectrum. Tokrat bomo dodatek Iz iunijske itevilke Mojega mikra dopolnitf tako, da bo lahko krmilil tudi kaj drugega kot svet- lebe diode. ueinek naSe 8-kanalne lete£e lu£i ni ravno tak kot V diaku kluDih, saj so svelleie diode preslabotne in predvsem premajhne. Zato da bomo popravili slab vtis, bomo na izhode ' vmesnika prikijufttli 220 V iarnice, za kar po- Irebujemo vmesno vezje na sliki 6. Vezju je dodan usmernik, tako da ni po- membno, kako prlkljuSimo fazni in niieini vod. Opti£ni spojniki (opto-couplerji) ram ra- bijo za galvansko loOilev omrs2ja in mikrora- Cunalnika. Vez)e lahko poenostavite, venOar pod nobenim pogojem ne opustite optifinih spojnikov. NaOrt ploSiice tiskanega vezja je na slikl 7, razpored elementov pa na sliki 8. Za tiste, kl imajo teJave z nabavo materiala, dodajam enostavnejii variant! (slika 9). S poljubnim Stevilom na lokaciji 56577 (LB| torej pri2igamo in ugaiamo luCi (all druge porabnike). Skorai smo pozabili na vstavljanje podal- kov. 2a to zadostuje zelo enoslavno vezje (slika 10j. Po podatkih s« spraSujemo z ukazom PE- Se prei pa moramo linije B iniciallzi- Vezje lahko realiziramo kar na pioiOici za izhod (slika 5). Dodamo lahko tipko za sln- hronizacijsko linijo FLAQ2. Program za upo- Sele ko Ima vhod FLAQ2 stanje logiCne 1 . se komoinaciia na LBO-7 prenese v raOu- ^aslavlja^je razSiritvenih vrat je torej res enoslavno. PROGRAM 1 Nadaljavanje prihodnfii «B POKEVl.eiREM VSEUINUE VHOO 50 <P0KEVI,12«iREW VHODIC SO ea ><-peek<lb!:priivtchr«<i47> 70 PRlin-VSTflVl,JEN0 STEVILD JE ’JX 80 GOTOSe PROGRAM 2 10 LA*56S76 20 V)»Lfl*3 30 LB -LA VI 40 POKEVI.0IREM VSELINUE VHDO 50 K-PEEKtLB) GO lilR 1756589,16 70 PRINT'VSTBVLJENO STEVILO JE ’JK 80 GOTOSe SUKA8 Strojna koda Mavrice s stikali DAVOR VILlfclC S o lastniki Mavrice, ki jih sploh ne zanima strojna koda, pa tudi drugaCni. Te2ko reCem, katerlh je veC. Kakorkoli 2e, ka- dar zadne lastnik preuCevatl ukaze procesor- ia 2 80, mu pogosto data teiave korrceptual- na predo6itev dogajanj v aritmetltno-logidni V £lanku opisani dodatek na nazorer natin omogoCa vnos strojnlh ukazov v Mavrlco in opazovanja, kaj se dogaja na nivoju har- Precejlnje Stevilo lastnikov Mavrice oDvIa- da popravila. Celo ponuiajo storitve prijate- Ijem, znancem in tudi $irle. Glavni problem teh domadih deiavnic (poleg maieriala) je zanteven inStrumentarij, ki ga potreOujemo za diagnozo. Ce $e Mavnca popoinoma usta- vt. v£asih lahko odkrijemo vzrok kar z univer- zalnim Instrumentom. Kadar pa raCunainik dela, vendar narobe, je univerzalec neupora- ban. Osciloskop bi aicer lahko nabavili, a ka|, ko na njem lepo vidimo le ponavIjajoPe se signals. Oa bl Mavrico lahko prisilili, da bi izvajala v zanki eno samo instrukcijo, kl bi jo lahko sproti poljubno nastavill, bi se le dalo videti. kje stvar nagaja. Kako dela preizku&evalnik? Realizirana je nasiednja osnovna <deja. V nedotaknjeno Mavrico na prikijuiek za Stan- dardne dodatke nataknemo plo$iico. ki prisi- li Mavrico, da izvaja ukaze. nastavijene s sti- kali. Res je, da hiter radun poka^e kar precejS- nje Stevilo potreOnih stikal za le nekaj uka- zov. RaCun gre po kopitu 1 bit = 1 stikalo. 1 znak = 8 bitov in tako naprej. Na sredo se dobiio stikala zelo majhnih dimenzij; po 8 jih vdelajo v ohlSje velikosti navadnega dipa OIL. PloMica z vtidnico za prlkljudek na Mavrico. vezjem za izkijuditev notranjega ROM Mavri- ce In za naslavijanje stikal ter s 16 znaki v stikalih je velika toliko kot katerikoll drug standarden prlkljudek. Oglejmo si sliko pro- totipa. Tiskano vezje je Protoboard, povezave so z Verovire, vellkost ploddice in razmestitev elementov pa sta dokondnl. V tabeli sta seznam in lega posameznih signalov na prtkljudku za zunanje naprave. I Stev. signala Zgornja stran HALT MREO lORQ 28 NEUPORABUENA Koje prelzkudevalnik vkijuden, je na llniji ROMCS prikijudeno *5V= iz usmernika na kartici UO 7. Tako se notranjl ROM v Mavrici ne more izbrati oziroma je izkljuden notranji program. Zadetno sta nie se v zpostavi. ko tre- nutno prisilimo linijo RESET v nivo #. Vezje na kartici se napaja iz Mavridinega nestabiliziranega vira -rSV, prek Ultra Cl . C2, stabilizatorja U9 7 in C3 izhodnega filtra C 3. LD 1 je indikacija lokalnega napajanja. Na •all* vrata'UdA in na polovico U93 so pripeijani nasiovi od A4 do A15. Ko so vsi na t, je na Izhodih logidnih -all- vezlj stanie 1 . Drugapolovica UII3 povzrodi.da staMREQm RO signala aktivna. lakrat ie izhod 1 . U86 ga inv ertira in ko mbinira z Ml. Ce je katerikoll od MREQ'RD all Ml aktiven, bo izhod 1. Polovidka DIPS potem seiteje vse pogoje, da bo banka stikal Izbrana. Ko so vsl vhodi 1. je izhod 0 i n zasveti LD 2. To je oPenem s>gn^ SELECT za branje Stanja stikal. Naslovi od A8 do A3 se dekodirajo v LI91 le, kadar je LECT 9. Tako je z logidnim nivojem 9 izbrana ena od 16 skupin 6 stikal. Oiode prepreduje- jo.da bi se logidnl visoki nivo izbiredrugih 16 skupin prenaial prek sklenjenih stikal. V iz- branl skupini sklenjena stikala potegnejo po- datkovne linije v nivo 9, pn razkienjenih pa privledejo -pull-up- upori R3 do RIO v stanje 1 Na izhodu podatkovnih linij 09 do 07 v Mavrico je ojadevalnik U92. ki prisiii podat- kovne linije znotraj Mavrice v tako stanje. kot so nastavijena stikala v Izbram skupini. Oja- devaln ik 1192 je aktiven le. kadar je navzod signal SELECT za izbiro skupine stikal. Drug das krmilijo podatkovne linije Mavrice notra- nje komponente. Moj mikrci 29 Kaj zmore? Za iafietek bom opisal primer. Vefilna ok- var V Mavricah je sorazmerno preprosta. Veli- kokral obpovesta eben izmeO ilpov RAM ali ULA. Veasih se pa zgodi, da le napaka -zagu- Ijena-. Tudi po zamenjavl vseh tlpov ne Izgl- ne. Z osclloskopom se ne da videti veliko, ker izvriuie Mavrica razlidne ukaze iz programa. V romu slika na zaslonu se zato ne ponavlia, da bi jo lahko videli. Ko je preizkuSevalrik prikijuien, je pro- gram V notranjem romu izkijuien iz pomnilni- ka. Na stikallh sem nastavil naslednji pro- Naslov moo,, 0401,, • 002 ,, C3„=1104 0011j 00„ = »MO0000, 00„=0000 0000 , oziroma skok na samega sebe. Sedaj so se seveda signall na posameznlh noZIcah eipov lepo videli, ker se |e ponavijal en sam ukaz. Namaraval sem nastavlti Se program, s kata- rim br preizkusif branja'pisanje v RAM: 0007 00 oolt 0008 00 00,6 Tako bi videl Se Oasovne poteke signalov na noZIcah Cipov RAM, pa nl brio treba. ie prvi program je pokazal, da z aradi slab eoa sllka na vznoZ|u Olpa signals RAS/CAS ne pridela do enega ,zmed ramov takrat, ko bl morala. Najbrz je odvsP poudarjatr. da so moZne kombinacije testnih programov neskonCne in odvisne le od domiSI|lje jporabnika. Izkuinje z napravo Zaenkrat se Se nl zgodllo, da bi prelzkuZe- valnik odpovedal. torej da bl se v Mavricah pojavlla napaka, za katero se ne bi dal na stikallh nastavlti usirezen prelzkuSevalnl pro- gram. Obenem je pa zadeva Izredno poceni. de pomislimo na cene logidnih anallzatorjev in podobnih instrumentov zgornjega razreda. Pred nedavnim sem z napravo preizkusll, kako delujejo ukazi procesorja Z 80, ki niso opisani V pregledu strojnih ukazov. Ena sama znadllnosi naprave je taka, da bi jo lahko pogojno oznadili za “Slabo-. Uporabnik mora precej dobro obviadali procesor Z 80. Po drug! strani pa se lahko s preizkuSevalnikom veliko hitreje naudimo podrobnosti strojnih ukazov oziroma fines v zvezi z realnlm pote- kom prl Izvajanju strojne kode. kar nl Isto kot logidni potek prl uporabi prevajafnikazazbir- ni jezik (assembler). SESTAVNIDEIJ V01 74LS154 V02 74LS244 V03 74LS25 V04 74LS25 VOS 74LS20 VOS 74LSOO V07 7605 i-Dt ZELENA LED LD2 RDEOA led DX BA511DIODA 128 kosov SWX DtL 8-kratno stikalo 16 kosov SW1 MIKRO TIPKA Cl 0.1 liF, keramiden C2 220pFrl6V, elektrolitlden 03 1 pF/16V, tantalski Rt 330 E/0,25 W R2 330 E/0.2S W R3-R10 IK/0,25 W 8 kosov NAPAISNIE ELEMENTOV +5V II U01/24 UO2/20 U03/14 U04/14 U05/14 UO&U QND II U01/12 UO2/10 U03/7 U04/7 U05/7 U06/7 Povezava C-64 z navadnim kasetofonom BORIS ZALOKAR C omodore 64 lahko prlkliudimo tudI na navaden kasetofon, te si naredimo preprosi vmesnik. Vezje gradimo na ploSSici tiskanega vezja in ga poveZemo ptek konektorja na radunalnik. Zico, ki veZe motor kaselofona In maso kasetofona, prereZemo in povezemo prek releja, kot je nansaro v Pri snemanju programa odtipkamo SAVE in radunatnik bo odgovorii s PRESS PLAY AND RECORD ON TAPE. Pnlisnemo REC in PLAY na kasetofonu, potem pa Se Iipko S,na vmesniku. Radunalnik bo prek releia vklopll motor in kasetofon bo zadel snemati. Prl naiaganiu programa po vtipkanem uka- zu LOAD pntisnemo S,. potem pa Se tipko PLAY na kasetofonu. Opomnitl moram, da imaio nekaten kase- tofonl prenizek vhodni signal. Tega je treba vdasih okrepiti. ee>-Pe/e5v ri-dcm BK7 SOLA REVUE MO| MIKRO IX. FORTH programski jezik, ki je krxnilil Vojno zvezd DUSKO SAVl(i Stevilski sistemi v forthu Besedi C. in C& neposredno doloirta vrednosi byta na kakSnem naslovu v pom- nilnlku. Mogoda so samo cela itevtia od 0 do 2Se, (o je pa zelo malo za kolldkaj resno uporabo. K sredi Ima procesor Z 80 tudi 18- bltne ukaze, kar pomeni, da lahko obdelu- lerro po dva byta z enim ukazom v stroj- nem lezlku. Forth je -zbirnik visoke ravni- In to se naiboiie vidl po obravnavanju die- vil: V forthu so iste vrste dtevil Kot v stroj- nem lezIku (zraven pa se Stevita dvojne doliine). Radunalnik si zapomni Slevlla kot nize bllov. ki jih zaradi lazjega razumeva- nja razvrSdamo v skupine po 8, 16 in 32. TeZave nastanajo. kar ljudje radunamo po sistamu z osnovo 10, radunainiki pa po si- stemu z osnovo 2. Vsakemu dvojiSkemu Stevilu ustreza dasetiSko (In seveda oOrat- no). Forth pa ponuja presenatljivo moZ- nost: programer lahko sam dolodi dtevitsko osnovo, s katero naj program dela. Stevil- ska osnova le shraniana v posebnl sistem- ski spremenijivki BASE, ki se po vkijudenju tortha samodeino postavi na 10 (desetiSki. decimaini sislem). Z besedo HEX zlahka preldemo v Sestnajstiskl (heksadeclmalni) sistem z osnovo 16. medlem ko se z bese- do DECIMAL vrnemo v desetiSkega. Primer: DECIMAL 20 . <CR> 20 OK HEX 20 • <CH> ZOOK Toda: HEX 20 DECIMAL - <CF)> 32 OK DECIMAL 102 HEX . <CFI> 6S OK DECIMAL 123 HEX • <CR> 78 OK Besedi DECIMAL In HEX sta seslavni del tortha. V itevilski sistem. s katerim hoda- mo delati. preldemo tako. da samo spre- menlmo vrednost spremenljlvke BASE. Za dvojiSki sistem napiSem'o: : BINARY 2 BASE!: Mogode je tudi nasiednfe: DECIMAL to DUP CR BINARY , HEX . <CR> 1010 A OK BINARY 1010 1101 + DUP CR . DECIMAL <CR> 10111 23 OK . Forth lahko odildno nadomesll posebne programe za pretvaijanje dtevii Iz enega sistema v drugega Celudi se danes redke- je sredujemo Z osnovo 6 (osmldklm. oktalni sistem), le koristna tudi ta. Beseda za pre- hod V osmiSkI sistem je preprosta: . OCTAL DECIMAL 8 BASE!; Izberemo lahko katerlkoli StevllskI si- stem. na primer z osnovo 27: : OVE - SEDEM DECIMAL 27 BASE!; DECIMAL 27 DVE-SEDEM . <CR> 10 OK DECIMAL 54 DVE- SEDEM . <CR> 20 OK DVE-SEDEM J DECIMAL . <CR> 19 OK □VE -SEDEM 13 DECIMAL . <CR> 466 OK Forth jemlje kot Stevlla vse znake ASCII, ki stojijo pred osnovo: zato je J z osnovo 27 enako 19 z osnovo 10. Logifine operacije 2e prej smo uvedll logidni operacljl AND in OR. DvojiOki zapis nam pokaZe. kako tl besedi delata: BINARY 10011 mil AND . <CR> 10011 OK 10011 11111 OR . <CR> 11111 OK DECIMAL 13 10 AND OUP BINARY <CR> . DECIMAL . <CR> 1000 8 OK Sestna)stbitna aritmetika Spremembo Ztevilske osnove uporablja- mo za to. da laZe vidlmo razliko med pred- znadnlml In neparnimi Stevill. V maiematlki se razume. da je Itevllo pozitivno. de ni pred njim nobenega znaka: 4-5 = S. Tako je bllo pri radunskih operacljah z vrhom sklada vseeno. ali smo napisali 1-24. <CR> -10K all 1 2-. <CR> -1 OK. Radunainiki delajo izkijudno z dvojiSkImi dtevili, medlem ko diovek - programer - dojema ta dvojidki zapis na razlldne nadi- ne. 16-bitno Stevllo je mogode imeti za 16- bitno naravno in 15-bltno predznadeno Ste- vilo. V prvem primeru dobimo s komblnacl- laml 16 nidel In enk vsa moZna naravna itevlla od 0 do 65535. Pomminldke lokaclje procesorja Z 80 so prav ta naravna Stevlla in pokrivajo vseh 64 K. Osnovni besedi for- tha v zvezi z naravnimi dtevlll sta: U. Izpide 16-bltno Stevllo kot naravno dtevi- lo U< primerja dve naravni Stevili. Pogieimo primer: 40000 . <CR> -25536 OK 40000 U . <CR> 40000 OK 20000 . <CR> 20000 OK 20000 U . <CR> 20000 OK Pri prlmerjanju naslovov je treba uporabltl besedo U<, kajti: 20000 40000 < . <CR> 0 OK 20000 40000 U< . <CR> 1 OK Predznadena ilevlla Imajo lahko spre- daj tudi - (minus), vendar se za pomnje- n|e znaka porabi an bit. Po aplotno spre- jeti konvenc)]! je to prvi levi bit v 16-blt- nem ilevilu; de |e 0, je ttevllo pozitivno. de je 1, pe negalivno. Beaeda BINARY nam to tudi pokaZe: DECIMAL 20000 CR BINARY . <CR> 100111000100000 OK Predznadena dtevila imajo najved 15 bi- tov. namesto prvega levega bits pa se Izpi- 9e predznak (de je potreben): DECIMAL -20000 CR BINARY . <CR> -100111000100000 Najvedje dtevllo, ki ga je mogode zapisati s 15 enotami, je: BINARY 111111111111111 CR DECIMAL . <CR> 32767 OK Najmanise |e: BINARY - 111111111111111 CR DECIMAL . <CR> 32767 OK Orugade povedano. nl mogode upora- bljati predznadenih Stevll. ki so vedja kot 32767 ali manjda kol -32767. pa ludi ne naravnih Stevil, ki so ved|a kot 65535. Stevila dvojne dolzine Kako obviadall vedja dievilai V forthu so blla izbrana za osnovo 16-bl(n3 stevila. ker V glavnem usirezajo potrebam pn razhdnih apNkacijah In ker je delo z n|imi hilro (pro- cesor 2 80 podpira nekatere operaciie s 16- bltnimi ilevili). Ker pa je marsikie vseeno treba delati s 6-10 ciframl. so v forthu Ste- vMa dvojne dolZine. Predslavijena so s 4 zaporednimi byti. torej 32 biti Operacije s takimi Stevill so podasnejie kot s i6-biini- ml. vendar je mogode delati s kakainimi 9-10 ciframi v obsegu pribliZno 4 milijaid: od -2 147 483 647 do -2 147 483 648. Te besede sodijo k razZiritvi standarda FORTH 79, ker pomeni. da lahko imate standarden forth brez enega samega operatorja dvojne dolzine. Poleg aritmetidnih operacij obstajajo be- sede za delo s Slevili dvojne dolzme. ki so Za V skladu. Te besede se zadenjajo z 2. npr. 20UP, 20RDP ipd.. m udinkujejo na prvi 16-bitni $tevili v skladu (lahko ju ima- mo za 6levili dvojne doIZme. m pa nujno). OperatorjI. ki udinkujejo samo na Stevila dvojne dolzine. se zadenjajo z D Tule je seznam obeh skupin based. Pri- pominjamo. da so lahko v vaSi izvedbi tor- Iha vse ali nekatere od teh oesed. morda pa ni niti ene. Simbola d1 in d2 oznadujeta Stevila dvojne dolzine v skladu 04 (d1 d2 dl4d2) 0- (d1 d2 dl-d2) D* (d1 d2 d1*d2) D/ (dl d2 drd2) D. (d izpiSe d) DO= pusll na vrhu sklada RESNti:;NO. de ' pusti RESNiCnO. de jed1=d2 D< pusti RESNiCnO. de je d1<d2 □NEGATE sprememOa predznaka D4- (dl n d2) dodeli predznak Stevila n Stevllu dvojne doIZme dl in ga Namesto DNEGATE sredujemo tudi □MINUS. Besede. kl jih v vaSi verziji tortha ni. bo- ste morali dodati sami (npr logidne opera- Naslednje besede pustijo na vrhu sklada obidajne (enojne) logidne konstante : 0- DNEGATE D-: : 00= 0= SWAP 0= AND: : DO< SWAPO= AND: : D= D- DO=: : D< D- DO<: : D> 2SWAP D>: ltd Na sklad lahko udinkujejo besede 2SWAP. 2DUP. 2 DROP. 20VER, 2ROT, ki usirezajo besedam za t6-bitna stevila. Vse le besede je mogode izraziti tudi z obidaj- :2DUP bvER OVER: Vendar so zaradi hitrosli izvajanja obi- dajno programirane v strojnem jeziku. t SOLft BEVIIE MOI MIKRO X Naravna 1 6-Dittia Slevila je mogoCe mno- ziti tr aeiiti i Desedama U* in U U* (ul u2 ud) V zgorniem primeru sta ul in u2 rafavni 16-bitni Stevili. jd oa ;e naravno 32-t>iIno Stevito Podobno U (ud ul u2 u3l Tu se naravno 32-bitno stevilo ud deli z naravnim 16-bilnim Sleviiom ul in pusfia 16-bitni naravni Slevili kol kolidnik in dsla- nek delienia V nekaienn izuedbab fnrtha le namesio U Deseda U MOO Zgradba stevila dvojne dol- zine Kako fofin preoozna Stevito dvojne dolZi- ne"* Ni dovolj. da kfalkomalo vnesemo sle- vilo 2 9 all 10 cilrami. saj si bo zapomnil same zadnje citre Zalo so uvedh konvenci- jo. da mora bili v Slavilu dvojne dolZine poseben znak, najpogosleje pika Zlahka se prepnCamo. da je 1 0 Slevilo dvo|ne do<- 1 0 D • CH ■ 10 OK 1.0 •-CR:O10OK Zaporedni besedi (pika) sta nam poirdi- ii da zasede 1.0 v skiadu Stin byte m ne same dveh Sleviio dvoine dolzme se lahko oblikuie tudi lako da v sklao "potisremo- dva naravni Slevilr 1 0 D - CR.- 1 OK 32000 0 D •’ CR - 32000 OK 65535 0 D < CR ' 65535 OK V nasledniem primeru |S rezultal 0. ker naravna slevila ne morejo biti vedia kot 65535 65536 0 0 ' CR • 0 OK Videli smo, da pnOe na vrn sklada naj- prej stevilo ki pomem rpani vaZne cifre Sle- vila dvojne dolzme Pogleimo raslednje 0 10 ••. CR 65536 OK 1 10 • CR > 65537 OK 100 2 D • CR.. 131172 OK Zlahka ugolovimo da se velika Slevila zapisuiejQ po moduiu 65536 prvo SIvilo iz sklada se mnoZr s 65536 in temu se pnSteie drugo stevilo iz sklada Tako je 131172 2.65536 . 100 Male "boll uienO" bi se to zapisalo d 65536 • di - d2 Tu le d sievilo dvoine dolzme. di prvo in d2 drugo l6-bitno Sleviio iz sklada Z dru- gimi besedami. operaciie z dvojnimi Slevili se izvatajo v Stevilskem sislemu z osnovo koh V pomnilnku. Prva Oeseda je CON- VERT injena sinonima sla NUMBER in >BINARY). CONVERT (dt nasi 1 d2 nasi 2| Beseda pretvon (konvertira) besedild, ki se zatne na naslovu nasi l * 1 , v usirezno dvojiSko vrednosl. giede na irenutno vred- nost spremeoliivke BASE Novo vrednost akumulira v di m push to stevilo kot 02, nasl2 |e naslov prvega Slevila. ki ga m mo- gope pretvoriti. 01 m d2 pa sta Slevili dvoi- ne dolzme CONVERT lahko uporabimo za to, da usivarimo svoie beseOe za vnaSanje Slevil Ker CONVERT vrne naslov prvega -neprevedliivega- znaka, lahko programer prepozna m dovoli vnos drugih posebnih znakov razen pike. MogoPe je napisali be- Slevilo V plavajoci vejici itd Beseda NUMBER (nasi - s) pretvon beseOilo od nasi * l naprei. gie- de na Irenutno vrednost spremenljivke BA- SE V skiadu oslane predznaPeno stevilo enojne dolzme. ie numeriPna prelvorba ni mogopa, nam torth sporoPi napako. Bese- da NUMBER uDorablia besedo CONVERT, lorej le beseda CONVERT 0ol| i.pnmilrv- na- Toda NUMBER le v skoraj vseh siste- mih in se uporaOlia enoslavneje Problem je V tern, da ta beseda ni del standarda FORTH 79 in ima v razlipnih verziiah razlip- pomene Preden pretipkate naslednje Za stevila dvoine dolzme se uporablja beseda R Recimp, da bi radi izpisali rezuitat ceio- StevilPnega deljenja oven Stevi ir lo z de- cimalno piko 17471 1000 MOD 5.R <CR> 17.471 OK Toda pogiejmo nasiedn/e pnmere 1 2345678 D <CR> 12345678 OK 012345678 D <CR.^ 12345678 OK 1234 5 6 78 F •-CR> 12345678 OK Forth vedno izpise samp cifre ovoinega Stevila, depimalne pike an veiice pa ne Programeriu je prepuSPeno kano bo Stevi- lo oblikovano V ta namen je Sest oesed <• je znak za zaPelek obinrovanja * poSlje eno same cilrp v niz za izbis «S poSI|e Se druge cifre v mz za 'Zpis HOLD vslavi znak ASCII iz sklada v nz za izpts SIGN vstavi preOznan minus Pe je Iretje Sleviio od vrha negalvno * konPa obliKovarie niza za izpis un- Ci Stevilo. ki se izoise iz skiaoa. m pusii sklad V laki obliki. da uztreza oesedi type ( ta izpiSe stevilo kol mz ci'eri NaienostavnejSa beseda za oOiiKovanie ki 10 je sploh mogoce napisati. izpiSe stevi- dvojne doIZme kol naravno Steviio dvO|- e dolzme To je UD TYPE 0 dela BER V vasi izvedbi Razlika je nemara same r vrstp Stevila. ki ostane v skiadu Zdai zlahka deliniramo besedo *IN. ki rPitava stevila s lipkovnice Konstante in spremenljivke dvojne dolzine Besede zanje povsem ustrezaio Oesedam CONSTANT VARIABLE,' in a le da se za- cenjaio z 2 Tore] 2VARIABLE ustvan spre- menl|ivko dvojne dolZine. 2CONSTANT konstanlo dvojne dolzme. Oeseda' postavr Stevilo dvoine dolzme na naslov z vrha sklada 2 a pa prebere Stevilo Ovojre dolZi- ne z naslova m ga pnpelje na vrh sklada Te Sliri besede so same dodaiek k stardar- du FORTH 79 Kako forth vcitava stevila? ii programer Forth raPuna v dvojiSkir membo Stevilske osnove olajSa deio Doslej smo vc ravnost s lipkovnice, vendar sla na vdljo dve besedi. s kalerima lahko prelvorimo niz ciler V Stevilo nz se lahko zapne kjer- 32 Mnimikrn ka\ EXPECT V prvem bytu ne vkljupuie dolZine niza Po drugi stram se NUMBER ne zmeni za byte dolZine zahteva ga pa. zato da Oi ga lahko preskopil Temu smo ustregli z zadnjo definici|o -PAD I NUM- BER zaPeli smo za byte prej. za byie. ki ga NUMBER avlomalsko preskoPi Beseda *IN je lahko ludi oaljSa. z rjo kai sporocimo Plpveku za terminalom ipd , lo- da toje te odvisno od konkretnega progra- ma Ce poznamo besedi WORD m NUM- BER. lahko uporahijamo za arilmelrPne operacije obiPajm zapis -Sleviio operacija stevilo = , Pogleimo primer PLUS 32 WORD NUMBER - Uporablja se takole 2PLUS13<CR-. IS OK Ko se PLUS izvfSi. le Stevilo 2 v skiadu (v dvojiSki obliki). 13 je pa Se vedno v vhod- nem vmesnem pomnilriKu (kol mz) Kon- Slrukciia 32 WORD vpila niz 13. NUMBER ga prelvori v dvotiSko obliko m postavi v sklao. - seSleie in . pokaZe rezuitat Forth uporablja oOrnjeni poliski zapis (RPN). ker se z n|im bolje izkonSPajo racunalmSke zmogljivosti. ne pa zalo. ker bi bile druge vrste zapisov nempgope' Oblikovano izpis ovanje stevil Osnovna beseda za dOlikovanie izpisa (angl formatting) |e R Ta pnpakuie v skia- du dve 16-bitni Stevili. npr 24 5 R 'CH • 24 OK 24 0 R < CR • 24 OK 24 10 .R - CR - 24 OK Prvo Stevilo v skiadu pove. v katerem sloipcu se bo izpisalo drugo Sleviio. Ta be- seda nekako uslreza ukazu PRINT USING v 12 345 UD <Cn > 12345 OK 0 12345 UD 'CH - 12345 OK Pretvorbo stevila z vrha sK.aoa v r (ki se polem zlahka izpisejoi le o beseda «S Ta prelvon stevilo iz sr znake ASCII m se re zmen za vodim V Slevilu Vedno pa da vsai eno cifr niplo. Pe je bila v skiadu mcia SporoPilo OK je veono prilepijeno vilu. oddal|imo pa ga larxo z t SPACE Stevilko iTS) 123*456 To naredi pesedi .TS* TS ' » - • • 45 HOLD -S - • TYPS SPACE , Ta delmicija vsebuje iste beseOe kot uD in neka) dodaimh Beseda - da eno same cifro mz « • « pa tn Cifre leiefonsKe Ste vilke z desne na levo Zdai je treba vsiavl deliai To naredi Oeseda MOLD m pnpaku le V skiadu Stevilk znaka ASCII za mmus Ko pregledamo labelo ASCII vid'mo da je la Slevilka 45 od lod besedi - 45 HOLD - \ Za drugs tn stevia lahkc prav meje Neka; primerov 123 450 TS« ' CRv 123-456 OK 123456 789 TS <CR.- 123456-789 OK 12345 TSi* - CR - 12-345 OK 12 TS» 'CR • 0-012 OK 45 HOLD (vstavi deliai) 45 HOLo'^^tsla* 'z4'k '^'ae^eno.. ) •■S (dokonpno uredc Slevno) * ■' (konec obNkovanjai TYPE (izpiSe mz znakov) SPACE ipresiedek predk OKi 12.3456789 ME • CR • 123/456 -789 OK Ovojica ukazov • - - - pnPakuie da bo V skiadu naravno Sleviio ovoine doiZme vendar brez lezav dosezemo ludi izpis SOLA REViyE IWOI MIKRO XI. predznseenih dvoinlh Devil. Beseda SIGN, ki jo je treba uporabiti med besedama <* * in *>. vstavi znak za minus v ntz za izpis samo takrat, kadar je TRETJE Sievllo od vrba negativno. Ker prvo 16-bilna Devilo v skladu doloda predznak za Devilo dvojne dotzine. je razuml|lvo, da ga moramo pre- kopiratl na tretje meslo od vrha sklada. To doseiemo s frazo SWAP OVER Tu se zgodba Se ne konda, sai par <#...*> pndakuje V skladu naravno Devi- lo. Stevilo pretvorimo v naravno z ukazom strani Stevila, mora bit! beseda SIGN -bil- ie- besadl *> kot besedi <*. Skratka, besedo D. lahko deliniramo takole: 0- SWAP OVER DABS <# *S SIGN *> TYPE SPACE ; -123.45 D. <CR> -12345 OK Napi5emo besedo CVENK, ki IzpiSe pred- znadeno Slevllo dvojne dolilne z decimal- no piko in z dvema decimalnlm& mestoma za njo: CVENK SWAP OVER DABS <* # # 46 HOLD #S SIGN 61 HOLD ♦> TYPE SPACE; MOOOO. CVENK< <CR> =2000.00 OK -123.456 CVENK< <CR> =-1234.56 OK &e en problem je: par <#...#> priiakuie V skladu Stevilo dvojne dolzine. drugih ba- sed za oblikovanie Devil pa nl. Kako Izpisa- II navadna Stevlla (enoine doliine)'’ Treba ]egol|ufali! Za l6-bitnim naravnim Devilom kratkomalo postavimo na vrh sklada 0 in tako dobimo par ie-bitnlh Devil, tega pa obdelamo z besedama <*...*>. Ce obli- kujemo predznaieno 16-bltno Devilo. mo- ramo spet postaviti na vrb sklada 0, toda beseda SIGN zahteva. da je predznaCeno tudi tretje Stevilo od vrha sklada. njegova absolutna vrednost pa mora bill na drugem mestu od vrha. Vse lo dosezemo s frazo OUP A8S 0 Kalere beseda moraio priti pred besedo <*. pokaie razpredelnica: iiavllo, kl te Izplie pred <# pride 32-bitno, naravno nid 31-bltno, predznak SWAP OVER DUBS 16-bitno, naravno 0 IS-biIno, predznak DUPABSO Mimogrede. v definicijah novih besed lahko brez preglavic uporabljamo vse be- sede za delo s Stevlll dvojne dolzine (tiste, ki jih ima naS sistem), ni pa mogode nepo- sredno pisati konstant dvojne dolZInel Ka- ko to vseeno doseiemo, bomo povedail pozneje. Delo $ §tevili v plavajo6i ve- ijci Forth je protisloven jezik. najbolj sporno pa je prav delo s Stevili v plavajodl vejicl. V nasprotju s skoraj vsemi -normalnlml- je- zikl niso taka Slevila predvidena niti v os- novni verziji tortha. Temeijns ideja pn predstBvIjaniu 5tevil v plavajodl vejicl je. da se Devils v radunalnlku shranjujejo po pa- rih V tako Imenovanem znanstvenem zapl- su. V njem se 8 milijonov zapide 8 X 10* V radunalnlku se shranita le dve Devili, 8 in 6: razume se. da je 6 stopnja osnove 10. Podobno se 3.345 zapide kot stevilski par 3345 in -3. S lakSnIm zapisom je mogode V radunalnlku predstavltl Stevlla v neznan- skem obsegu. od zelo majhnih do zelo veli- klh. Nasproino temu se Stevllo v fiksnl vejl- ci hrani v pomnitniku brez stopnje za osno- vo 10. Vse dinarske vsote se npr. zapisuje- |0 V parah. program - in ne vsako Devilo posebej -- pa upoSteva poloiaj decimalne pike. To tudi pomeni, da se vsa Stevila v fiksnl vejicl hranijo v radunalnlku kot celo- Devildne vrednosti, ki morajo bill Istega ve- likostnega reda. Prl Izpisovanju program vstavi v vsa cela Stevila decimaino piko. tako da uporabi par <#..*>. besedo HOLD ltd. Vse to pomeni. da se mora programer v torthu bolj potrudlll, ko prevaja matematid- ne formule v program, kot de bi pisal v baslcu, psscalu. fortranu aii kakSnem dru- gem jeziku. Vsaka formula jMmeni manjD duSevnI napor, saj moramo zagotovili. da so vsa Devila v istem velikostnerrr redu. Toda kdor programira v lorlhu (in pravijo. de diovek, kl se naudi fortha, nikoli ved nitl ne poskusi programirati v kakSnem dru- gem jeziku). postavi problem na -filozol- sko- podlago: de je sploh treba kaj ureditl z radunalnikom, je treba to storiti na najboIjSi mogod nadinf Programerju v for- thu ni mar nid drugega kot to, da bo kar najbolj udinkovlto izkoristil svoj radunal- nlk, da bo lore) program dim kr^Si, izvaja- nje programa pa dim hitrejSe. Ce kdo Ze vloii denar v radunalnik. bo verjetno moral kdove kolikokret ponavijati vedno iste izra- dune - prav aritmelika flksne vejice pa da- je potrebno hilrost. Razlika V hitrosti je res obdutna. V plava- jodi veiicl se Slevila mnoiijo ali delijo tudi do trikrat podasneje kot v flksni. Banalen primer, podatke je treba pomnoiiti s kon- stanto in seSteti. V fiksnl vejici to zahteva mnoienje dveh 16-bitnih Devil in 32-bitno seDevanje. V plavajodl vejicl je vsako dievi- lo zapisano kot 24-Oitna mantisa in 8-bltni eksponent. te 24-bitro mnoienje traja 1 .5- kral. 32-bitno seSlevanje pa kar trikrat do desetkrat dlje kot v liksni vejici. Pomislite. kolikSen je prihranek, de se mora ves ra- dun ponoviti milljonkrat all v realnem dasu. preden pridejo iz menlne naprave nasled- nji podatki! Za povrh lahko plavajoda vejl- ca predstavi daled ved dtevll. kot je obicaj- no treba. Recimo. da dtejete potnike v av- tobusu: ka] vam pomeni moinost, da jih zapiSete 20 milljard, ko se v enem dnevu prevaZajo samo 4 milijarde? Resnici na Ijubo pa so v prid arltmetiki plavajode vejice vsai Dirje dobri razlogi: t. radunalnik uporabljate kot Zepni kal- kulator, podatki pa so v plavajodl vejicl 2. bolj cenite das zivega dioveka, progra- merja. kot strojnl das (potreben za izvaia- nje programa) 3. V programu hodete zapisati zelo velika Devila, kl presegajo razpon od -2 milliard do +2 milljard 4. vaS radunalnik ima poseben dip (mate- matidni koprocesor) z edino nalogo, da iz- jemno hilro mnozi in deli v plavajodl vejici. Vsak od teh razlogov je dovolj utemeljen, ostaja pa sklep: najvedkrat vam za uporabo arltmetike v plavajodl vejicl ni treba pladatl s strojnim dasom! UpoStevati moramo tudi. da lahko programer DrI forth po svojih 2e- Ijah In polrebah. tako da se dajo vse bese- de. ki delajo s Deviii v plavajodl vejlci, na- pisati in uporabljati enakopravno z drugimi besedami fortha. To so Stevilni programarji tudi naredili, zdruZili so najboljde lastnosti fortha in obidajne prijeme pri matematld- nlh operacijah. Tu bomo samo omenill razlidne nadine. kako je mogode v forthu reaJlzIrati arilmeti- ko plavajode vejice. Najbolj enostavno je izkoristiti podprograme v romu radunalni- ka. torej krasti baslcu. S tern udinkovito uporabimo vsebino radunaJnika. toda pro- gram! se izvajajo samo s hiiroDjo basica. Drugs pot je. da kupile Izvedbo fortha. Ki 2e premore dodaine besede za delo s pla- vajodo vejico: to je praviioma drago. Tretja pot je, da si samI razdirite forth. Tako ohra- nite popoln nadzor in pridobite hilrost. Te- ga se lahko lotlle na ved nadinov. Poglej- Najboii preprosto je. da so Stevila v pta- vajadi vejici sestavljena iz dveh iB-bUnih Stevil - prvo je mantisa. drugo pa ekspo- nent. To omogoda radunanje na vsega sest natandnih mest. toda eksponent sme sega- tl od -127 do ■•■1281 Ugodnost je Se ta. da lanko uporabljamo vse besede za SteviJa dvojne doJZine. Kondno se dajo DeviJa za- pisati obldajno. s 24-bltno mantiso in z 8- bitnlm eksponentom itd. Tudi tu Da dva prijema: t. Vse besede kpdiramo v strojnem jezi- ku. S tern pridobimo pn hitrosti. vendar takega programa ne moramo prenaSati iz enega radunalnika v drugega. samo pro- gramiranje v strojnem jeziku pa je precej zamudno. 2. Vse besede. ki jIh potrebujemo. napi- demo V forthu. S tern zgubimo nekaj hitro- sti. vendar nam ostanejo vse prednosti Ne- ka znana implementacija anlmetike v pla- vajodi veiici poraPi okoll ttOO ukazov v strojnem jeziku. enak program v forthu pa je do!g 19 K' Taka skupma Pesed mora vsabovati osnovne antmetiCne operacije v plavajodl vejic. vse obidajne matemalldne funkcije (sin, cos. tg. log, axp). pomotne besede (ABS. MIN. NEGATE iid.l. besede za pretvarjanje (dvojne doiZine v pJavajodo vejico. niza v plavajode vejico. obraine ruli- ne), izpis. oblikovanje Devil v plavajodl ve- Aritmeticne operacije meda- ne dolzine Filozofijo flksne vejice podplra forth z dodatnimi matematidnimi operatorji. ki jih ni V nobenem drugem jeziku. NajboljD pri- mer je beseda * . * / (n1 n2 n3 — rezultat) Kot lahko sklepamo te po imenu. prida- kuje ta beseda tri l6-bilna Slevila v skladu. push pa kolidnik ni * n2 f n3 Bistvo je V tern, da se za prpdukl m v n2 uporabija 32-bltna nslandnost. Beseda * ni preprosto definlrana takole. Recimo, da je treba najprej najii produkt 3(XM in 40. potem pa ga deliti s 100. Zgor- nji naivni postopek bi nam dal 3000 40 * 100 / . <CR> -100 OK Ta rezultat je popolnoma nesmisem. Ker je vmesni produkt 3000 x 40 12000 pre- velik tako za predznadeno kot za naravno Stevilo, pride do deljenja po modulu 65536. Beseda * da pravo Stevilo 3000 40 too * ■ <CH> 1200 OK Beseda * / je posebno uporabna za ra- dunanje odstotkov. Besedo % npr. defini- rajmo takole: : % 100 • /; Zlahka zradunamo 32 odstotkov 225. 227 32 % . <CR> 72 OK S tern da pristejemo zadnji (naimanj po- membnl) Stevllki 5. nalandno zaoKrozimo Stevilo. npr. z besedo Z: :Z%10* iS-r 10; A 227 32 Z% . <CR> 73 OK ^ SOLA REVUE WO| IWKRO Xfl Kako najti dve tretjini 1 71 Najpre) lahko delimo 2 s 3 in s lem ulomkom pomnoiimo 171 . rezultal nl najbolj natanien. se pa da zaokro2lti. Druga pot je. da mnoZimo 171 z 2 in delimo vmesni rezultal s 3. To je Polj enosiavno m naianeno: za povrn take ra- dunamo tudi -pei-. Iz tega ali onega razlo- ga vsi algebraiini jeziki (basic, pascal, for- tran ltd.) podpirajo aamo prvi nabln. form pa seveda drugega. Podobna beseda le * /MOD, kl dela * ' MOD |u1 u2 u3 ~ u-osi u-rezultat) Vsa Stevila so 16-bima in naravna. Tudi la beseda uporabija za vmesni rezultal mnoZenia dvo|no dolilno. Prav operater • / omogoda. da se tudi v fortnu spodobno dela z neprijetniml itevili. kot je pi. Natandna vrednost pi |e 3.141S926S3S8 ltd., toda v 16-Ollni aritmeti- ki lahko piiemo 31416 10000 * ' To le disto uporaben prlbli^ek. Formula za povrdino kroga je pi x r^. Beseda * / se zdaj pokaie v vsej modi: . KROG (r — pi * r * r) OUP • (r na kvadraO 31416 (namesti tri Slevita) *! (raduna povrdmo kroga) i KROG . <CR> 3 0K 10 KROG . <CR> 314 OK 100 KROG . <CR> 31416 OK 1000 KROG . <CR> - 12SSS OK Poleg oditnega para 31416 in 10000 ob- staja par 355 in 113, s katerim se pi Se boije prikade kot kolldnik dveh celih Sievii med 0 in 32767. Zares: KROG-V1 DUP * 355 113 */ : 100 KROG-V1 . <CR> 31415 OK Izkazalo se |e. da se razlidne pomembne in pogoste konslante lepo prikadejo kot kolidnik dveh -maihnih- celih Slevll, npr: ) 2 = 1.414 19601 / 13860 1 3 = 1.732 18817/ 10864 e = 2.718 28667/ 10546 I 10 = 3.162 22936 / 7253 C = 2.997 24559 / 8192 Zadetnike dostikral zbega vpraSanje. -Kako pa naj zradunam sinus tega in tega stevllaT Uporabimo lahko Taylorjev izraz. enostavneie pa |e. de naredimo celo labelo vrednosti sinusa; element! tabele so celo- Stevtldni pari, ustrezni za uporabo besede ■*!. Taka labels se lahko zadne z vredno- koi aievec Imenovalec 0 0 1 1 77 4412 2 263 8109 42 11768 17587 43 9979 14632 89 26259 26263 90 '1 1 Vstavljamo lahko tudi polovice kotov ltd. Maksimalna napaka v taki tabell je . 000038 za kot 89.5 stopinje. Naprej lahko interpoll- ramo zaradi vedje natandnostl ltd., toda tu bi radi samo ilustrirali zamisel. Produkt 3000 X sin (69) se zraduna zlahka: 3000 26259 26263 *1 . <CR> 2999 OK MImogrede. natandna vrednosi tega pre- dukla je 2999.543086. Na la nadin tudi brez leZav radunamo reciprodne vrednosti sinu- sa, kosinusa In drugih trigonometrldnih Prav tako so moZne druge meSane ope- raclje. na primer seStevanie Ovojnega in enoin^a Sievlla. Na vrh sklada le treba pridtetl 0. tako da se enojno dtevllo pretvorl I.23T0 0+ D. <CR> 124 OK Oslaneta nam de mnoZenje in deljenie dtevil dvojne dolilne z eno^nimi. Najprej navedimo pomoZni besedi D-r-S in d+-R: : OS+-S SWAP OVER DABS : D-I--R ROT D+- ; Tl besedi sta nujno pbtrebni za besedi DS- In OS/: OS- (ds O'S) DS/ (ds 0/s) Tu je d dtevilo dvojne dolZine, s |e Stevilo enoine dblZine. d-s in d/s pa sta rezultata dvojne dolZine. Delinicljl sta: : OS- >R D+-S R J 0 SWAP ROT R> U- 0+ D+-R ; ; OS/ >R D-i- -S 0 R 0/ ROT ROT fl> U/ ROT ROT DROP D + -R; Tl definicl{i nista nid drugega kot mnoZe- nje In deljenje po modulu 65536. Poglejmo primera: 20 3 10 OS- D. .S7CR>2O30OK 1.2345678 1 0 OS/ D. <CR> 1234567 OK Drug! aritmetifcni operatorji To je zelo preprosla skupina besed. Be- sede. kl jih v vaSi izvedbl fortha nemara nl, lahko dopiSete sami. ABS absolulna vrednost dievila na vrhu sklada OABS listo kot ASS. le da veija za dtevllo dvojne dolilne MIN manide od prvih dveh dievil v skladu DMIN prav to, samo za dvoino doliino MAX vedje od prvih dveh dtevil v skladu DMAX prav to, samo za dvojno doliino Naslednje besede se izvaiaio hltro: 1+ pridteje 1 vrhu sklada 1 - oddleje 1 od vrha sklada 2-h pridtete 2 vrhu sklada 2- oddleje 2 od vrha sklada 2* hltro rnmnoienje vrha sklada z 2, s pomikom (SHIFT) v levo 2/ hltro deljenje vrha sklada z 2, s poml- Po udinku ni nikakrdne razlike med bese- do 1+ in dvema besedama -1 i. se pa l-i- izvaja hitreie. ker je napisana v sirojnem jeziku. Prav tako zasede manj prostora v slovarju In se hitreje prevede. Nizi Nizi niso standardni del lortha. a jih zlah- ka dodamo. Beseda VARIABLE rezervira 2 byte za 16-bitno. beseda 2VBARIABLE pa 4 byle za 32-bltno dtevilo. Seveda je v lorthu tudi ukaz, s katerim zasedemo poljubno dtevilo bytov v pomnilniku. Beseda ALLOT (dodeliti) vzame dtevilo Iz sklada in rezervi- ra ustrezno dtevilo bytov z zadetkom na vrhu slovarja. Konstrukc/ja 0 2VARIABLE SKLiPAJ zasede 4 byte za spremenijivko dvojne dolZine SKUPAJ. Prav toliko vzame skupina besed 0 VARIABLE TOTAL 2 AL- LOT - 2 byla za TOTAL in 2 za besedo ALLOT. Niz z doliino 20 bytov detinirano 0 VARIABLE ODSTOTK1 18 ALLOT K vsaki strukturi podatkov sodijo algorit- ml za vpisovanje In izpisovanje. Niz je naj- preprostejda struktura. Ko navedemo Ime spremenij/vke ODSTOTKI, se na vrhu skla- da prIkaZe naslov, na katerem se niz zadne. Zgornje besede so zasedle 20 bytov, toda od tistega, kar potrebujemo. je odvisno, kako In kaj bomo dell v niz. Lahko ga Ima- mo za niz 20 znakov (podobno kot v basi- cu). niz 10 dtevil enojne dolilne, niz 5 dtevil dvojne dolZine. .. V vsakem od teh pnme- rov se vhodno-izhodni ukazi spremenijo. Poglejmo. 65 ODSTOTKI 1 * C! (drka A drugi ele- ment niza) 200 ODSTOTKI 2 + 1 (16-bilno dtevilo drugi element niza) 1.2 ODSTOTKI 4-1-21 (dvojna dolzina dru- gi element niza) Beseda EXPECT prebere s tipkovnice poljuben niz In ga shrani v pomnilmk z zadetkom na naslovu. ki ga doloci progra- mer. Prej smo to delsll z besedo PAO. zdaj pa lahko z ALLOT definiramo poljubno dolg niz in ga uporabljamo prav tako kot STRING v basicu all PACKED ARRAY v pascalu. Edina preglavica je v tern, da EX- PECT poslavi na konec n<za en nidti byte ali dva: zato je pametno. da z ALLOT ved- no zasedeno dva byta ved. Struktura besed v slovarju Prevedena beseda je v slovar)u. sesia- vljajo pa jo dtirl poija. - polje imena (name field, nia) - polje zveze (link field, ifaj - polje izvrdnega naslova (code pointer field. Cfa) - polje parametrov (parameter field, pta). Siika 3 kaZe tipiden del slovarja za spre- menijivko SKUPAJ. I Je bit zo IITEPIRTE 6 dolZIna SKUPAJ ime Polje Imena je sestavijamo iz dveh deiov prvi je byte dolZine Imena (tu 6), drugi pa samo ime. Byte dolZine ima zelo pomem- bno doOatno nalogo: znak tega byta. torej prvi levi bit. je med prevajanjem indikator. all se mora beseda Izvesti Ze takral all se pa le prevaja v novo delinicijo. Ved 0 tern pozneje. Polje zveze vsebuje naslov prejinje deli- nlclje v slovarju In » uporabija za Iskanje Polje zveze kaZe navzdol, na prej defini rane besede. Ce je vseblna tega poija nidia je Iskanje kondano. besede pa ni v slo Nadellevanje na 43. atrsn V uiedniSrvu £aka na objavo kaloh sto programov; konlcurenca je lorej huda. aato vas piosiino, da sMino preberete taJe uvod. pieden nam poiljene bvoj ptogram. Plogrami naj bodo obvezno na cnagnetziem mediju (kaseta. diskeia, mikrokasela). Ma hasMl nai bo napisano: ime, pnunek in naslov poiiljatelja. ztuunka ra6unalnika. Programi na kaseti motajo bid posneti vsa) dvakrat zapored, na zatelku nevlh kaaet. Zelo bomov veseli, te boste dodali ie izpis na tiskalniku. Za redkejie vrate radunalnikov morale citvezno pnlozm nidi tak^e izpisa. Program n^ spremlia vaaj ena bpkana stran (30 vrstic) komentaria (prizanesiie nam z uvodi v slogu iTudi iaz sem ae odlodii...«). Kasete in diskete vradamo, izpisov na. Kvaliteta programov. Id jib dcdiivamo. zelo nlha. Preden poiljeie program, naj ga oceni kak aianec (ne predober), naio pa ga ie sairu nekajlaat preverile, ali res dehye za vse viste podatkov. Primeijajte ga s prograrm. Id so ze bill objav^eni v nab in s drugih revijah. Pr^vsem pa se izogibajte nekaterdi vednih tern. Znadiliu tovrstni nastovu Memo. Pretvorba med itevilskimi aietetni, Morse, Izzadun tansfoimaioda, Reievanje sistema in Imeamih enadb z neznankazm po Gaussovi metodi ltd. Menuno. da je na (eh podiodjih 2e vse odkrilo in da nima smisla utnijati bralcev. Ce mislite, da ste odkrili nov algoritem, ga nikai ne podiljajle v obliki hex-dumpa za S-81, pad ga opiiite z besedatni In ga napiiite v kakem viSjem programskem jeaku (pascal ^ ba^c). Program naj bo seveda bogato oprem^en s komenlaiji. Ne podilja|(e nam prepisanih programov Iz raniih revij ali knjig! Ce ste v svojem programu uporabiii postopek. ki je bS ie kje objavhen. bodite vsaj (ako podteni. da navedete vir informacij. Zelo bomo veseli programov s podrodia siadstike, numetidne analize, sloatka takih, Id imajo aianstveno podlago. in seveda upoiabnih prgramov. Id so zanimivi za Sirii krog bralcev. Razveselili nas bodo tudi pnspevki z opisom poenoetaviiev nekaierih zamudnih postopkov (lep primer je nsanje kToga brez uporabe koouh funkdj). In Se enioat: ne poS^tie nam kar prvega programa, ki ste ga kda; napisaii. d 2300 in 1S300 dtaiaiH, odvisao od Graf Program za xadunalnik amstrad/achneider CPC 464 omogoda grafidno piikazovaiqe funkcij, podanih v analiddni obliki. ali paiov x-y podatkov, ki jih vnesemo s dpkovnice. VnaSad je treba odgovore na vpraSanja, ki se pokaiejo v oknu la dnu zaslona Za vsaldin vpiaSanjem so v oklepaju zadeine dtke ’ '>iro. S pritiskom na dpko izberem 4. MieSa: nariSe mreSo (podobno milunetiskemu papuju). 5. Osi: prikaieta se osi x in y, de sta na izbranem podiodpi vidni. 6. Nidle: dobimo vrednosi x. za kaiero je vrednost funkcqe Uizn nidli. Ce oSimo podrodje x okoli mogode leSitve, doseSemo vedjo 7. Pri prikazoyanju parov vrednoed (podatkov, vi . la katerem hodemo prikazad funkcqo oz. podatke. •Omejnve za y«: na vpraSanjeje treba odgovoridpritrdilno. de je tunkcqa na Izbranem podrodju x nezvezna, de ima asimpioto in podobno. 3. ymin in ymax: dolodata tninimaino in makaimalno vrednost funkaje (ali kooidinaio y todke, v prikazana na grahi. o tistega podiodja nice) lahko vnaSamo obe vrednoslii x . spreminja s konstanmim korak^ podaim tab vrednost x in koraka sptemembe x. polem pa vnaSamo s vrednoeti y. VnaSanje podatkov kondamo lako. da za y vsui vrednost 9999. PROGRAM 0 R A F slova 5 . tf i c dobi: AHSnUUI , 120,8a,214iKEY DEF < 50 MODE IsLOCATE 16.4!pRINT"B R A a da LOCATE 5. 13; PRINT" 1 ) Prika: i, 16 t PRINT"2) Prikazete ekspi LOCATE 6, 10: PRINT"Prograin koji vam ortiogucav • Tunkciju datu u anal i t ickcrm □bliku":LOCA lentalne podatke unete preko tastature" 60 LOCATE 10,24:PRINT"pritisnite nebu dirku" 80 CALL !<BBia <?0 MODE ItLOCATE 6.12:PRINT "eksperi mental n i podaci (el":LOCATE 17. 14! PRINT"! I i LOCATE 6, 16: F'RINT"anal i ti cki oblik -funkcij© (a)" 100 a* *=INKEY»:IF a*=''e" THEN eksp=l:GDTO 160 ELSE IF a* = "a'’ THEN 120 110 GOTO 100 120 MODE ItLOCATE 1 , 1 0: PR INT"une5i te funkclju u red 140 i pr i tisni te" ; PRINT"tac loj tastaturi PRINT; PRINT: PRINT: LIST 140 130 ’ 140 DEF FN-f (: ise ’ 160 MODE 2! INK 0,0! INK 1,26:PAPER 0;PEN ItBORDER 0 170 WINDOW #1, 1 . B0,25,25!PEN #l.0!PAPER «1,1 190 ON ERROR GOTO 800 200 DEG 210 DIM tx <400) , ty <400) :bx=0sby=0 220 PRINT CHR*<23>-t-CHRS<3) 230 ’ 240 CLS #lrPRINT CHR*<7) 250 LOCATE *I . 14, 1 ! INPUT #l,-’xmin= x levos LOCATE #1 , 50, 1 ! INPUT #l,’‘Kmax= "Sxdes 260 CLS 270 ORIGIN 0.0 200 PLOT 70,50:DRAWR 500,0:DRAWR 0,300sDRAWR -500,0!DRAWR 0,-300 290 rx=0sstart=xlevo: kraJ=xdesno!fxy=l iQOSUB 5000 300 <vX“kor ak : pkx^pot korak 310 Ml=5tart. sl.ale!xd=kraj .skale:rx=500/ <xd-Kl ) !St= <xd-xl ) /500 320 ’ 330 IF eksp=l THEN 440 340 CLS #1:PRINT CHR* <7) ! LOCATE #1 , 26, 1 1 PR INT#1 , " oqran i cer j a za y ? <d/n)'' 350 a#=INKEY*2lF a*='”' THEN 350 360 IF a*="d" THEN 440 370 ' 380 ym=FN-f <xl ) !yv=FNf <Kd) 390 x=Kl 400 y=FN-f <x> : yni=MIN<ym, y> r yv=MAX < yv, y ) 410 x=x+<xd-Kl) /100 420 IF x<»xd THEN 400 430 GOTO 4S0 440 CLS #l!FRINT CHR* ( 7) ! LOCATE t* 1 . 1 4 , 1 ! I NPUT #l."yfnin= '•!ym2L0CATE #1,50,1:INPU 450 GOSUB 8000 460 IF eksp^l THEN 690 470 CLS #1:PRINT CHR* < 7 >! LOCATE #1 , 34, 1 ! PRI NT #l,"nulB? <d/n)" 480 aS=INKEYS:IF aS^"" THEN 480 490 IF a*="d" THEN nLile=t ELSE nule=e 520 iks=x*rx 530 y=FN* <x) : ipsi lon=y*ry 540 IF nule=l AND ABS < y )< 10*korak THEN GOSUB 12000 550 IF y>yg OR y<yd THEN 570 560 PLOT ika.ipsilon 570 -x^x+st 500 IF x<=xd THEN 520 590 ’ 640 CLS #1:PRINT CHR* <7) s LOCATE tt 1 , 1 9, 1 ! PRINT# 1 . "nova tunkcija ill nove granice za X <-f/x> " 650 a*=INKEY*:rF a*="" THEN GOTO 650 660 IF a*=-x" THEN RUN 140 ELSE IF a*="f" THEN 120 670 STOP 690 CLS #l!PRINT CHR* <7 ): LOCATE # 1 , 25, 1 j PRINT# 1 , "parovl x-y, ill samo y <p/y) ?" 700 a*=INKEY*! IF a»="’' THEN GOTO 700 710 IF a*=’'y" THEN 820 720 ’ 730 CLS #1:L0CATE #1 . 1 5. 1 ! INPUT #l."x= "SxsLOCATE #1 . 50, 1 ! INPUT #l."y= ";y 740 IF y<>9999 THEN GOSUB 9000! GOTO 730 750 ’ 790 • 800 CLS #l!PRINT CHR* (7) ! LOCATE #1 , 28, 1 : PRI NT #1 , "pri tiani te neku dirkL."!CALL i,B BlBsRUN 90 810 • 820 CLS #1:PRINT CHR* <7) sLOCATE #1,5,1:INPUT #l."Btartna vrednoat za x "IxiLOCAT E #1,50, l!lNPUT #l,"korak za x "!dx 830 CLS #l!LOCATE #1 , 36, 1 ! INPUT #1," y* " ; y 840 IF y<>9999 THEN GOSUB 9000; x»x+dx s GOTO 830 850 GOTO 800 36 Moinrikro B6& ’ B76 ’ BSO RESUME NEXT 090 ’ 900 ’ 1000 Iogbraj=LOB10(flBS(broj ) ) 1010 logbroj #=STR$ ( 1 ogbrcj ) 1020 IF logbroj<0 THEN i n 1 b=INT ( 1 ogbro j 1 s pv“l ogbroj -i n 1 b : osn . kor ak= 10''p v: r ed . vel . = 10'-inlb;RETURN 1030 n = INSTR<logbrojS,".’') 1040 IF n=0 THEN osn . korak= 10! red . vel . =10'" ( 1 ogbroj - 1 ) s RETURN 1050 red. vel . = 10''VALILEFT* (logbroj *,n-l ) ) 1060 osn. korak=10''VAL ("0. " + < RIGHT* (logbroj *.LEN( logbroj ♦)-!!> ) ) 1070 RETURN 1090 ’ 1 100 ’ 2000 IF osn.korak<=4 THEN osn. korak=0. 5: potkorak=0. I'ltred . vel . ! (nd=5 2010 IF osn.korak<=7 AND osn.korak>4 THEN osn. korakpl ! pot korak=0. 2*red. vel . : md=5 2020 IF O5n.korak>7 THEN osn . kor ak=2: pot korak=0 . 5*red . vel . ! md=4 2030 korak=osn. kDrak*red. ■vel . 2040 RETURN 2050 • 2060 ’ 2070 * 3000 f=l 3010 broj=z:GQSUB 1000 3020 start . 5kale=-INT (osn. korak ) ■•red. vel . 3030 WHILE (start. skale-z) >0 3040 start . skal e=start . skale-korak 3050 MEND 3060 RETURN 3070 ’ 30B0 ’ 4000 ■f=0 4010 broj=z:G0SUB 1000 4020 kraj . skal e=lNT (osn . korak > ared. vel . 4030 IF kraj . Bkale>=z THEN RETURN 4040 kraj . skale=kraj . skale+korakiGOTO 4030 5000 broj=kraj-start 5010 GDSUB 1000 5020 605UB 2000 5030 IF ABS (start >>ABS< kraj) THEN z=start ! GOSUB 3000 ELSE z=kraj:G0SUB 4000 5040 IF f-0 THEN 5150 5050 M-start.skale 5070 WHILE <x-kraj)<=0.0001 5080 IF a MOD nid=0 THEN i)< = l!vis=0 ELSE ix=0!vis=l 5090 IF rx<>0 AND fxy=l THEN BOSUB 6000 ELSE IF ry<>0 THEN GOSUB 7000 5100 xex+korak 5110 a=a+l 5120 MEND 5130 kraj.skale=x 5140 RETURN StSO x=kraj.skale 5160 WHILE (x-(start+korak) ) >0. 0001 5170 H=x-korak 5180 WEND 3190 start. skale=x-korak 5200 RETURN 5205 ’ 6000 TAG bx=bx + ljtx <bx)=x!intx = INT PLOT x*rx,yd*rysDRAW x*rx, MOVE x*rx-5*LEN(STR»(intx: TAGOFF >-6*vis+yd#ry THEN ;INT Mo) mikro 37 '-!) sRET 170 PRlNT"t HilillliliL'UL' lU»l'l-l:j I — PREGLED ARH 775 IFl:»="'’'THENDD* (IS. J) =LEFT» (OD* (tc 0 PRlNT"li »imiirl.-L<I-l rt 2 2 PISANJE ARHIVA" 3 PRlNT"l£IiiU»lrJitrl|iS|iJHi|<»,AJ ■’";:GOSUB 90C0 2 IFR<iTHEN160 3 IFR,-2THEN160 » PRINT R 5 IFR=2THEN 4*0 3 INPI IT’' 1'tiI'lilili ilME ARHIOA ZA PREGLED" ! NNJiGO B GOOOiGOSUB 900 3 RV.=0!FORI=ITD2S5:CLOSEl!NEXT:FF=l:GOSUB 750 3 60SUB7000iPRINT"l*]''i !FORI=1T09:PPINT t(I):NEXT;GQSUB 600 3 PRINT" UPORABLJENI SPOMINI XU'^iND" **»" 3 PRINT" PROSTI SPQMINI »««'';LX-ND" »««" JT"lJr' 320 PRINT" llllj 2 S POISCIILULJ'J'J'* 1 1 325 PRINT" I — — - — 330 PRINT" llUli 3 2 VSTAVlIiJp OPRBVIUU»JliiJ I 333 PRINT" i — • - ! — • — H " ; 335 PRINT" lilzj 4 2 7BRlSIUJ<V»|i» 1 1 M.4 8 2 K 0NEC|:IUUUUBJU»»I i " ; 340 PRINT" I - - 370 INPUT AJ " ; R: IFR<. 1DRR38 THEN250 400 ONRGDTD8010, 2000,3000, 4000. 5(300,6000. 1000 410 QOSUB 800!G0SUB 750: PRINT"L." : END 440 !NPUT"llJJl!il]II1E NOVEGA ARHIVA" i NN$: GDSUB BOO 0 460 INPUT'LilSTEVILD VRSTICiaDO 92" : NC$!NC=VAL (NC* ) :NC»="":IFNC>9THENNC=9 465 INPUT"l>JSTEVlLO NA KRSETOFONU":TC* : TC=VAL (TC* 470 IFTC<OORTC>999THENI60 475 PRINT"1m" 480 FORI = lTONC:FRINT"t!U VRSTICA STEVILKA 2"!li: INPUT"6*U DIXZINA SaS l";LR* 48! LRX<I)=VAL(LR») 405 IFLRX(I>>36THENLRV.(IJ=36 490 INPUT"t!jIf1E"iIT*(n: IT»(1)-LEFT»(IT»(II,30) 305 NEXTiPRINT SIO FORI=lT0NC:LT=LTTLftX(I):NEXT:IFLT=OTHEN16O 515 PRINT" ! XII»I.IPPPPWPPPPPI NAREJEN NOV ARHIV ":PRINT!G09JB 7001 516 PR1NT"L»»ETEV1LD VRSTIC" jNC? : PRINT"»PROSTI SP 0(1INI"i :G0SUB755!PRINTLX-ND!"ia" 517 F0RI = lTG9:PRINT"tJ»*J"l; IT»(n:NEXTsGOSUB 755 518 PRINT- HlilillPPPPPPPPPPPPPW ADALJUJES D /N"tGQSUB lOOOOrGOSUB i 550 IF R»="D" THEND=O:6DSU8744:G0TO250 560 RUN 600 RETURN: REH 718 PRINT"ld"I"2" 720 F0RL=1T0NC:FRINT L!DD* ( I . L) tNEXT: RETURN 740 GETA*: IFA*=""THEN740 741 RETURN 744 DIM DD»(LX.NC) .N*(NC) :RETURN 750 GDSUB 20000;RETURN 755 FR=FRE(0I:1FFR<0 THENFR=FPt65536 758 Xl=FR-t024-lllNC:X2=LT+3*3INC 760 LX=INT(X1/X2)-2:RETURN 769 K=I:J=R 770 FORP=lT(a.RX(J) :L2*=l1!Dt(0D»lK. Jl ,P, 1) URN 777 NEXT P 778 RETURN 800 G0SUB7000:PRINT"L'liJUB**.MJUZAPIS ARHIVA-P ODATKOV" 802 PRINT"LiJI*Jp»JU:J 1 = t.CiNEC":PRINT"tiIiJ»Iia* La 2 SNEMANJE ARHIVA" 803 INPUT " ULOW BIPAJ " : R: IFR O0RP'2THEN25O 805 IFR=1THENRETURN 807 PRINT"UJ!*MJW’ISANJE V DATA FILE" 80S PRINT"lift*.*a^TEyiLO NA RASETOFDNU" : TC: PRINT :GOSUB6510:GQSUB740: PRINT G14 0PEN1,1,2,NN* 815 PRINT*1,NC:".":LT:".":TC:".";LX:". 820 FORI = lTDNC:PRiNT#l.IT*'Il:"."!LPX(i' :' .':LjeiT 833 PRINTdl.ND:"." 840 IFND=0THEN860 845 FDRI=1TOND:FORL=1TONC:PRINT»1.DD*II.L' ■:NE XTL. I S60 CLOSE 1: RETURN 900 6aSUB7000:PRINT"L'.m*»M*RANJE IZ DATA FIL^ " ! 60SUe6S 1 0 : GOSUB740 910 OPENl.l.O.NN* 912 PRINT"U.UJiML».«MMtlAJDEN DATA FILE ODU ":G0SUB70Ol:F0RWW=lTD20C0tNEXTWW 915 INF'UT#1,NC.LT.TC.LX:6DSUB'’44 925 FORI=lTDNC:INPUTtH. IT*(I>.LRX(I):N£XT 935 INPUT»1.ND 945 FORl=iTOND:FORL=lTONC: INPUT41 , DO* l I . L' : Nt »TL . I 955 CLDSE1:RETURN 1000 GDSUB7000tPRINT"tapJiM*|l| DNTROLA POPPAVLJA NJE SPOMINOV" 1030 B»0:1NPUT'' L.CW >ETEV1L0 SP(3t11NA-:P 1035 IFR'10RR'NDTHEN250 1045 I=R:RRINT:G0SUB720:PR!NT"llMliaFETLiPM=NENU 1060 R=0: INPUT"tia*MJiJtJ5TEyiL0 VRSTICE" ;R: IFR N CTHEN2S0 1080 IFR=OTHEN 250 1090 PRINT"tU"; IT»(R) 1100 PRINT TABI2)LEFT*(L*.LRX(R)' 1110 INPUT"n":DDt(I,R) :DD*(I.R)=LEFT*!DD»(I.R>-.L RX(R) ) 1130 GOSUET 769:G0T0 250 2000 GOSUS7000:PRINT"t£]ISIANJE SPOMINALa" 2030 F0RI=lTD9:PRINTIi 1T»(1):NEXT 2060 INPUT' UJISKANA VRSTICA" ;R: IFP . lORR NCTHEN250 2080 PRXNTtPRINTIT*(R):INPUTl »:l'»*LEFTt(|-*. 18) •2100 F-RlNT"t^"i IT* (R> rPRINTL* 2110 F0RI=1T0ND 2120 IFK*=LEFT»(DD*(I.R) ,LEN(l»l)THEr(2160 2130 N£XT:G0T02S0 2160 G0SUB718:GOSU874O 2170 PRlNT:GOTO2130 3000 G05UB7000:PRINT"li^STAVLTANJE SPOMINOV" : NO-*! : lF(LX-ND+l)v0THEN250 3040 NR=ND+1 3050 FORJ=1TONC:PR1NT!PRINTIT*(3):L1*=LEFT*(L*.LP X(J) ):PRINTTAB(2)L1* 3080 INPUT"n":DD»lNR.J):DD*(NR.J)=LEFT»(DD*<f«.J ) . LRX ( J ) ) : L =NR: 60SUB77(3 3085 IFDD*'NR,J)=‘"'THENDD*(NR. J)=LEFT*(ZZ».LRX(J) 3100 NEXTJ: I=NR!GDSUB700(3:PRINT"tU5TEVILQ SPOMINA ":NR:PRINTtGOSUB 720 3120 PRlNT"mm-NADAL.lU,IFR S-STOP" 3130 PRINT"P-POPfiAVlS": 1NPUT”L£J MAJ-:S2* 3150 IFS2»="N"THENGOSUB7000:ND=ND-Hs&OTC3000 3160 I FS2*=" S" THENND=NDt- 1 : G0T0250 3165 !FS2*="P"THEN3000 3180 GOTO 250 SOLA REVlp: MOI WIKRO XIH, Nadaljevanl* a 34. airani Polje tzvrinega naslova vsebuje naslov strojnega ukaza. ki $e bo Izvr^ll. £e bo pro- gram naiel besedo v slovarju. Kabar gre za konslanto. bo to polje pokazalo na strojnl podprogram. ki postavl na vrh sklada vse- bmo konstante. Vse konslante kaZejo na istr podprogram, vse spremenl|ivke pa na svojega, ki pripelje na vrh sklada vrednost spremenljlvke, ild. Pol|e parametrov vseboje podatke. kl jih obdelu;e kakSna beseda. Za konstante in spremenljlvke je potreben samo en poda- tek, za Stevlla dvojne doliine morals bit! dvs, za niz pa loliko bytov. kolikor smo Jih doloiili 2 besedo ALLOT. Podatki za bese- do: (dvopitje. zaielek detinicije) so izvrini naslovi besed. iz katerih je sestavijena deli- Povsem v duhu lorlha so na voijo bese- de. kl pripeljejo na vrh sklada naslove vseh leh polj. To so: (FIND) (addr 1 addr2 pta b RES- NICNO) .(addr) 1 addrZ NERESNICNO) Ta beseda preiskuje slovar od poija ime- na z naslovom addr2 in ga pnmerja z ime- nom na naslov addrt. Ce najde besedo. vrne naslov poija parametrov (pfa), dolZino imena (b) in logidno vrednost RESNIOnO. Oe je iskanje zaman. vrne na vrh sklada samo NERESNIONO. ( pta) Na vrh sklada pripelje naslov parametr- skega poija besede. ki sledi besedi CFA (pta eta) Pretvori naslov poija parametrov v na- slov poija izvrSnega naslova. LFA (pta Ifa) Pretvori naslov poija parametrov v na- slov poija zveze. NFA (pfa nta) Pretvori naslov poija parametrov v na- slov poija imena. PFA (nta pta) Pretvori polje Imena prevedene detinicije V naslov poija parametrov. ID. (nta ) IzpiSe ime detiniciie z zadetkom na na- slovu poija Imena. (Jporablja se v besedi VLIST. LATEST ( addr) Pusti naslov poija imena. kjer je najviSja beseda v aktualnem leksikonu. EXECUTE (cla ) Izvede delinicijo, kaiere naslov je polje Izvrdnega naslova na vrhu sklada. Osnovna beseda je ’ (opuSdaj): na vrh Sklada pripelje naslov poija F^rametrov. druge besede jia dakajo na svoj argument prav ta naslov. Pogiejmo, kako lahko po ovinkih izvajamo besede: . ZDRAVO. ■ VOZDRA - : <CR> OK ZDRAVO <CR> VOZDRA OK ■ ZDRAVO CFA EXECUTE <CR> VOZ- DRA OK V forthu morajo biti vse besede. kl jih uporabljamo. Ze definirane. Toda izvrdni naslov besede lahko hranimo v kakini spremenijivki. To pomenl, da ga lahko po prevajanju spremenimo! Pogiejmo primer: 0 VARIABLE TTY ZDRAVO CFA TTYI (izvrSni naslov bese- de ZDRAVO V spremenijivki TTY) TTY ^EXECUTE <CR> VOZDRA OK . HELO. - HELO • : (nova beseda) HELD <CR> HELLO OK (besedo smo izvedll) HELLO CFA TTY ! (sprememba naslova) TTY a EXECUTE <CR> HELLO OK Z istim izrazom TTY a EXECUTE delamo dopiSemo In preskusimo. Shranjevanje programov v zunanje pomnilnike □oslej smo vnaSall vse prlmere narav- nosi s tipkovnice. Gotovo ste opazill, da je beseda. ki zgine z zaslona, zgubljena. lah- ko se izvaja. ne moremo je pa spet zagle- dati nazaslonul Kot vsi drugl jeziki omogo- da forth zapisovanje programov v zunanje pomnilnike. V vedinl Izvedb se programi hranljo kot zasloni (screen). Po siandardu tortha je zaslon sestavijen iz 1024 bytov. To je podedoval od radunalnika TRS-80. kjer je (izldnl zaslon meril 16 vrstic po 64 zna- kov (16x64 = 1024). Ta dolzina se ujema z vellkostjo sektorja (bloka) na disku. Forth hrani programe in podatke v doz- devnem (virtualnem) pomnilniku. Kadar zahteva programer kakSen zaslon, ki ga ni V ramu. forth sam od sebe vdita ustrezen blok z diska. Ker je v ramu na voijo manj prostora kot na disku, si (orth pomaga z vmesnimi pomnllniki (buffer). Kaj pa. de ni prostega vmesnega pomnilnika? Takrat se vsebina slarega vmesnega pomnilnika shrani v kakSen blok na disku (s tern se vmesni pomnllnik sprosli). Sele potem pa se vdita nov blok. ki ga zahtevamo. Tako lahko z enim samim vmesnim pomnllnikom vditamo neomejeno Stevllo zaslonov - In na ta radun verjetno unidimo disk. Zaiele- no je. da sta v ceniralnem pomnilniku vsaj dva vmesna pomnilnika, toda to |e odvisno od izvedbe. Z besedo UPDATE (aiurirali) programer sporodi, da je Ireba zaslon ob prvi prllo^- nosti presellti na disk. To je ie nekaj, desar lorth ne postori avtomatsko! Prav tako mo- ra programer sam ukazati. naj se vsi spre- menjeni zasloni zapiSejo na disk; beseda za to je SAVE-BUFFERS (shrani vmesne pomnilnike). Namesto nje obidajno upora- bliamo sinonim FLUSH (splaknitl). ker je krajSi. Beseda EMPTY-BUFFERS (izprazni vmesne pomnilnike) unidi vsebino vseh vmesnih pomnilnikov, kar je korislna pre- ventive pri vna$anju novih programov. Nalaganje in prevaianje pro- gramov Zaslon je mogode naloilti v pomnllnik na dva nadina. Beseda LIST vdita besedllo za- slona (In si V spremenijivki SCR zapomni njegovo Stevilko): v tern ustreza ukazu LO- AD v basicu. Beseda LOAD je tudi v forthu. vendar Ima drug pomen. program naloZi v centralni pomnllnik In ga hkrati inlerpreti- ra. LOAD V forthu torej podne (isto kot dva ukaza V basicu: LOAD in RUN. Program v lorthu se lahko prevede EOINO z besedo LOADI Geprav ni obvezno. v nidtl vrsticl vsakega zaslona komentiramo vsebino zaslona. Pri- porodljlvo je, da ni ta vrstlca nikoli prazna. Vrstidni ureievatnik za FIG FORTH S fig forthom obvezno poSlljajo dodalna programs - urejevalnik in zbirnik. Stan- dardni urejevalnik ;e vrstidni, njegovi ukazi so pa seveda besede v forthu Igl. zaslone 7-10). HERt UOCABULflRr EOitOR jnnEOietE hex I WHERE OUP B^SCR ' DJP SCR ! SWtCfS SF FHJ- lC0rR*lLEl ULOCR'E LIHF suhP . ^ t jFwHIE , * 43 Moj miti .Soul Mvnt IWOI IMKRO XIV Poleg 16 vrstic po 64 znakov uporabija urejevalnlk besedo PAD, kemor zaiasno shrani eno vratico. Ukazi so: P(n ) ko n; izplie sa £ez staro vsebtno vrstice n. I In ) Vsiavi besedllo iz PAD v vrstico n. Prvot- no n-to in vse vrstice pod njo pomakne za vrstico navzdot. Zadnja vrstica zasiona je zgubliena. R (n ) Zamenja n-lo vrstico z besedilom Iz PAD. e(n- - -) . I n-to vrstico zasiona. poini s 64 presledki. D(n > Unifil n-to vrstico. Vislioe p stavijo za eno vrstico navzgor. UtiiCena .. slice ostane v PAD, Ce bi jo ie potrebovali. H(n- • -) PrepiSe n-to vrstico v PAD. Besedilo pu- sti za poznejSo uporaOo. S(n ) Zapoini n-io vrstico. s presledki. Prvotno n-to in vse vrstico pod njo pomakne nav- zdol. Zadnja vrstica zasiona je zgubljena. T(n - 0 vrstico zasiona. H Znova pokaie zaslon, ki ga spreml- COPY (nl n2) PrepiSe zaslon ni na zaslon n2. CLEAR (n ) Zbrile vea zaslon, lako da ga zapoini s presledki. Ta urejevalnlk Se zdaleC ni eleganten. Ce je nspadna ena sama Crka, morale z uka- zom P znova vtipkati celo vrstico? Toda edino pravl vrslICni urejevalnlk fe popolno- ma neodvisen od hardvera, v katerem se forth izvaja. in ga lahko brez aprememb oporabljamo v vseh raCunalnikih. Ko pa zaCne vrstiCnl urejevalnlk delatl, si razme- roma lahko pripravimo popoln zaslonski urejevalnlk. Programerjl v forthu to po na- vadl poinejo za vajo! Leksikoni Slovar je skupina definiranih based. Raz- delimo ga lahko na podskupine s posebni- mi Imenl. Taka podskupina se imenuje lek- sikon (vocabulary), zaCnemo jo pa npr. s VOCABULARY EDITOR V leksikon z imenom EDITOR bodo prl- $le vse besede, ki bodo sledlle tej frazi. Z leksikonom hoiemo dati skupinl besed ■■zasebnost* - besedo tahko uporabljamo samo, ee prej navedemo Ime leksikona, npr: EDITOR <CR> OK Tehnidno gledano. se obllkuje leksikon tako, da se preprosto spremeni polje zve- ze. Namesto besede. kl mu tizrdno sledi v slovarju, poka2e naslednio besedo Iz leksi- kona nek|e v slovarju. Standardni leksikoni so trije: FORTH. EDITOR (urejevalnlk) in ASSEMBLER (zblr- nik). Drug ob drugem lahko obstaja ved leksikonov, osnovni pa je seveda FORTH. Iz iek^lkona v leksikon prehajarro z besedo DEFINITIONS (detinicije). npr.: FORTH DEFINITIONS S tern si zagolovimo. da bodo vse na- slednje detinicije sodlle k osnovni skupinl. Za leksikone imamo dve kontroini spre- menljlvkl: CONTEXT (kontekst) kaie, po katerem leksikonu je treba Iskatl, CUR- RENT (zdaJSnjt) pa. v katerega naj se vpisu- jejo nove besede. Vrstidni urejevalnlk in zbirnik sia leksiko- na zase. Iz prvega v drugega pridemo ludi avtomatsko, npr. ko zaCnemo novo deflni- cljo z besedo: (dvopiCje). V praksi se to dogaja CIsto naravno. Z leksikoni zelo hitro prelskujemo slovar. po drugl strani pa do- puSCajo, da si omislimo besede z Istim Imenom, vender razlidnim udinkom. Tako je V leksikonu EDITOR ukaz I, kakor smo prej pravlll Indeksu zanke DO. Poglejmo zaslon 9. vrstici 10 in 11: z zanko DO je treba zbrisati vse vrstice na zaslonu. Naj- prej potrebujemo indeks zanke (zato plie FORTH 1) in potem 2e deflniran urejevalni- akl ukaz za brisanje vrstice (zato EDITOR E). Tule so Se druge neznane besede v vrstidnem urejevalniku: (LINE) (ni n2 addr count) Konvertira vrstico St. 1 In zaslon it. 2 v diskovnl vmesnl pomnllnlk. kl vsebuje po- datke: count je iievec znakov v vrstici - de je 64, )e vrstica polna. Dela tisto kot 1 +, vendar hitreje. BLOCK (n - - - addr) Pusti V skladu pomnilniSki naslov vmes- nega pomnllnika, kl vsebuje blok n. Ce blo- ka Se ni V pomnllnlku, se prenese z diska v vmesnl pomnllnlk, v katerem je zadnji vpis. Oe je blok, kl je 2e v tern vmesnem pomnil- niku. oznaden z besedo UPDATE, se vplie na disk, preden se blok n vdita v pomnllnlk. BUFFER (n addr) Pdiide naslednji vmesnl pomnllnlk v ra- dunalniku In mu dodeli blok n. Vsebina vmesnega pomnilnlka, ki je oznadena z UPDATE, se prej vplie na disk. Noben blok se ne vdita z diska. Naslov addr je prvi byte vmesnega pomnilnlka. + l (n addr) Priiteje n k vrednosti naslova. CIL( n) Stevilo znakov v vrstici (navadno 64). B/SCR ( n) Konstania. ki vsebuje itevllo znakov na zaslon. B/BUF I n) Stevilo bytov v diskovnem vmesnem pomnllnlku. navadno 1024. + ORIGIN (n addr) Pusti naslov, kl je za n vedjl kot konec fortha po nalaganju. FENCE! addr) Jporabnikova spremenijivka: pusti na- slov, pod katertm je nemogode zbrisati del Slovarja z besedo FORGET. R # ( addr) Uporabnikova spremenijivka, ki lahko vsebuje poloiaj kurzorja na zaslonu. OFFSET ( addr) Uporabnikova spremenijivka, ki vsebuje poloZai bloka ne disku. Nidla. de dela vai sistem samo s trakom. -*( ) Interpretlranje se nadaljuje na nasled- njem zaslonu. Ta beseda povezuje ved za- slonov V en program. ;S( ) Konda prevajanje zasiona. S to besedo se prekine udlnek besede LOAD - konec prevajarja. vrnitev v forth. Podobno bese- dama STOP all END v basicu. §if|en|e fortha V nasprotju z vsemi tradiclonalniml jezikl programer v forthu nadzlra tudi samo pre- vajanje. Zato je treba loditi dve vrsti -da- sa-. Vsaka be^da udinkuje na dva nadma. V dasu prevajanja se ime besede vplie v slovar, dolodi se Izvrinl naslov In rezervira prostor ze polje paremetrov. lahko se pa tudI postavijo konkretne konstante V dasu Izvajanja ukezi ne Izvrinem naslovu dotodl- jo. kaj beseda dejansko •dela*. Beseda VARIABLE udinkuje samo med prevajanjem in |e po tern izjema med drugi- ml. 2e tako enotavna beseda, kot |e CON- STANT. ima oditen udlnek, mad izvaia- njem: na vrh sklada pripelje vsebino poija parametrov. Med prevajanjem udlnkuie CONSTANT prav tako kot VARIABLE - med izvaianjem pa drugade: VARIABLE pripelje na vrh sklada naslov podatka. CONSTANT pa vsibino naslova. KaKo razlikovati, kaj podne beseda v da- su prevajanja in kaj v dasu izvaianja’ Prav V ta namen sta v forthu dve besMI. Obe se uporabljala v definclji. k> se zadne z : (dvo- pldje). To gre takole: : nova-beseda <BUILDS (vnese ime v slovar) . . . (ukazi za udinke med prevajanjem) DOES> (zadetek udinkov med izvajanjem) . . . (ukazi za udinke med izvajanjem) Beseda <BUILDS (gradi) vnese ime v slovar. beseda DOES> (slorl) pa med izva- janjem pripelje na vrh sklada naslov poija parametrov. Recimo. da v programu nave- demo: nova-beseda OSEM-KRALIICA Beseda <BUILDS vnese ime OSEM-KRA- UICA V slovar. Ko kje v programu navede- mo OSEM-KRAUICA, pride na vrh sklada naslov pla. potem pa se izvajajo besede, ki so V definclji sledlle besedi DOES>. Po- glejmo, kako je to z besedo CONSTANT: : CONSTANT <BUILDS (vnese Ime v slovar) . (postavl itevllo z vrha sklada v polje parametrov) OOES> (med izvajanjem postavi naslov jiolja parametrov na vrh sklada) <S (ujiorabl naslov pfa, kl ga je postavlla beseda DOES>, In pripelje vsebino le be- sede na vrh sklada) Zgoraj smo opazill besedo . (vejlca). Ta vstavl V definicijo 16-bltno itevllo z vrha sklada, z njo $e posiavita dva byta hkrati. Beseda C, ima ensko viogo. samo da dela z e-bitnimi (enobytnimi) itevili. Definicija niza lepo pokaie. kako upora- bljamo par <8UIL0S. . .OOES>. Med pre- vajanjem moramo vpisaii ime novega niza V slovar In zasesti uslrezno itevllo bytov na (novem) vrhu sklada. Med izvajanjem mo- ramo ‘Izvledl- n-tl element niza in ga po- stavlti na vrh sklada. Definicija je: : ARRAY (doldina ARRAY ime) <BUILDS (Ime gre v slovar) ODOO, LOOP (z zanko zasedemo po dva byta - to je prostor za niz DOES> (faza prevajanja je kondana: med izvajanjem pripelje pfa na vrh sklada) SWAP (n pfa pfa n) DUP (pfa n pfa n n) + (pfa n n pfa 2*n) + (pfa 2*n pfa-i- 2 'n) SOLA REVnE MOI MIKRO XV, Naslov pfa+2*n je nasfov n-tega elemen- ta V 1&-bltnem nizu: r se mno2i z dve, ker vsakemu elementu niza ustrezata dva byta. Pogleimo, Kako to uporabljamo: 10 ARRAY NIZ (definira NIZ z desetiml ileni - 20 byti) . POSTAVI 10 0 DO I DUP NIZ ! LOOP ; NATISNI 10 O DO I NIZ ® . LOOP; POSTAVI CR NATISNI <CR> 01 Z345S78SOK Brez komentarja objavljamo 2ARRAY, kl datinira matrike: <BUILDS 2DUP SWAP , , • 0 DO 0 , LOOP DOES> DUP ® ROT ■ DUP + + SWAP DUP + 4 + 5 4 2ARRAY M (doklarlra matrlko M dl- menzi) 5x4) 10 2 3 M I (postavi 10 na element 2,3) 23 M ® . <CR> 10 OK Morda nlmaie definiciie dvoine konstan- te? NIP la2jega: : CONSTANT <6UILDS , , DOeS> 2 3 il4159 2CONSTANT PI <CR> OK PI D. <CR> 3141S9 OK Podobno lahko dellniramo karkoll, kar potrebujemo pri kak^nem problemu: vsaka taka beseda razilrr prevajalnlk! Od drugih besed za deltnlranje je najpo- membrejia CREATE (ustvariti). Z njo se prav tako vneseta v slovar ime'In polje zve- ze. Polje IzvrSnega raslova vsebuje zaSetnt naslov poija paramelrov. lako da se s to besedo splafa pisati Oesede neposredno v strojnem jeziku. Poznatl pa je treba lastno- sti rabunalnlka. za katerega piaemo - take besede so te2ko prenosljlvet Poleg lega je treba vedeti. ra katerl naslov se beseda vrne po Izvajanju. Samo za ilustracijo obja- vljamo konkreten primer. V Sharpovem ra- dunalniku MZ-700 nam da kilo monitorske- ga podprograma na lokaciji 62 ton - bip. Narediti je treba besedo BEEP, kl bo pokii- caia ta podprogram in se vrnlla v forth: CREAT BEEP 205 C, 62, 195 C, 4677, SMUDGE Beseda CREATE je lahko v definicljl all S a jo uporabljamo Interaktivno, tako kot tu, tevllka 205 je v procesorju Z 80 kilo stroj- nega podprograma, katerega naslov (tu 62) sledi, 195 je strojni ukaz GOTO. 4677 je naslov za vrnilev v forth v Sharpsottovi Im- plementaclji fig fortha za raiunalnlk MZ- 700. BesedS'SMUDGE (popackatl) prepre- £u{e. da bi program pri iskanju po slovarju naSel nepopotno deflnici|o, dokler se pre- vajanje na kon£a brez napake. Ena od fi- nes je uporaba besede , (vejica), da se $te- vllo 62 vnese v polje parametrov: ukaz 205 (klic) podprograma v strojnem jeziku) prl- Oakuje za seboj naslov, sestavijen Iz dveh Rekurzija Rekurzija je prej metoda za reievanje problemov kot pa poseben naOin progra- miranja, V njeno teorijo se tu ne moremo spuibati, Pri programsklh jezikih se rekur- zija skrdi na vpraSanje. all lahko podpro- gram (V forthu beseda) kliie sam sebe. V normalnih razmerah to nl mogode: ; ZDRAVO ,' HELLO": ZDRAVO ZDRAVO ZDRAVO: ZDRAVO <CR> HELLO HELLO OK Vendar v forthu zlahka definlramo rekur- zljo, be uporabimo besedo MYSELF (jaz sam). MYSELF LATEST PFA CFA , ; IMMEDIATE Za primer, kako dela ta beseda, bomo vzeli faktorielo: ; FAKTORIELA DUPO= IF (01 = 1) DROP 1 ELSE DUP 1 - (ohranl n, naredi n-1) MYSELF (zrafiuna faktorielo n-1) ■ <mno2l z ohranjenim n) THEN 5 FAKTORIELA . <CR> 120 OK Kako kontrolirati besedi : in ;? Beseda : (dvopidje) za£ne, beseda : (podpidjej pa kon£a prevajanje nova bese- de, Razumljivo je, da pri tern uporabljata stare besede, tiste, kl so 2e v slovarju, Be- seda : prestavl IzvrSne naslove starih besed V polje parametrov nove besede - In to je vse, Toda nekatere besede. npr. IF. THEN, DO, se ne prevajajo tako, ampak se me prevajanjem Izvajajol Kako forth -ve-, all more kaSno besedo prevesti all izvesti? Intormaclja o tern le v skrajnem levem bitu byta dolline imena (iz poija Imena) v slovarju. To se vidl na sllkl 3. Ce definicljl nove besede sledi ukaz IMME- DIATE (takojSnjI), se beseda Izvede takoj, ko je uspe$no prevedena: : ZDRAVO : ZDRAVO’ ; IMMEDIATE ZDRAVO <CR> ZDRAVO OK Uporaba je takSna. kot je bile do zdej. u£lnka bes^e IMMEDIATE ne opazimo. Zato vstavimo besedo ZDRAVO v drugo de- flnlcijo. pa se bo Izvedla takoj. 2e med pre- vajanjem: : POZDRAV <CR> ZORAVO <CR> ZDRAVO ;MR. FOLKENr<CR> : <CR> OK Ce bi izvedll besedo POZDRAV, bl doblli samo. POZDRAV MR. FOLKENI OK Prevajatnik v forthu lzkorl££a to mo2no3t na vellko koncih. Take je definicija besede BEGIN preprostejia, kot bl mogli pomisllti: ; BEGIN HERE: IMMEDIATE BEGIN kratkomalo pusti v skladu naslov trenutnega vrha slovatja. Pozneje bosta prl£ll besedi UNTIL all REPEAT, ki potrebu- jeta ta naslov, da bl prevajaintk vedel, kam se mora vmitt. BEGIN je v tern pogledu naipreprostej£a mo2na beseda, ker nima posebnih u£lnkov med Izvajanjem (podob- no kot beseda VARIABLE). Ve£ina drugih besed seveda nekaj pofine tudi med izvaja- njem. Besedi DO in BEGIN pustita na vrhu sklada naslov (za poznejii besedi LOOP all +LOOP), prav tako pa -odvries- mejo in Indeks zanke na vmitveni sklad. Beseda DO se definira takole: : DO COMPLE 2>H HERE ; IMMEDIATE Beseda 2>R Izpelje to -odmetavanje- (zaradl hitrosti je po navadi napisana v Strojnem jeziku). nas pa tu zanima beseda COMPILE. Ta WS£e naslov naslednje be- sede v definicljl in prostavi njen IzvrSni na- slov med izvrSne u£inke besede DO. Po- dobna beseda za kontrolo prevaiainika je [COMPILE) (napisano brez vsakega pre- sledka). Ta prevede besedo. ki je oznatena z IMMEDIATE. SliSi se nekoliko zmedeno. mar ne? Primer bo to pokazal bolj ra- zlo£no: : POZDRAV <CR> [COMPILE) ZDRAVO ."MR. FOLKENI' <Cn> ; <CR> POZDRAV <CR> ZDRAVO MR. FOLKENI OK Kljub podobni sintaksi je v uporabi be- sed COMPILE in [COMPILE] vldna razlika. COMPILE prevaja naslov besede. ki ni ak- tualna ta trenutek, v detinicijo: COMPILE prevaja naslov aktualne besede v definicl- jo, ki se ta trenutek definira. [COMPILE] opravija obl£aino prevajanje. vendar je to edina pot. da se beseda. ozna£ena z IMME- DIATE, vstavl V definiciio. Za ; TEST (COM- PILE) BEGIN: Beseda BEGIN js prevedena v delinicijo oesede TEST. To pomeni. da se ne bo izva- jala, dokler se ne bo izvedla beseda TEST. Ta prijem nam pnde zelo prav. kadr pogoj- no preskuSamo programs. Druge besede za kontrolo prevajanje Beseda LITERAL vzame iz sklada 16-bit- nmo iteviio In ga prevede v deflniciio. Upo- rablja se izkIjuCno v definici|l, kl se za£ne z : (dvopl£)e). Prav tako je z besedama [ pre- kina. I pa nadaljuje prevajanje. Te In bese- de so skoraj vedno skupaj. ker lahko z [ prekinemo prevajanje. zradunamno kakSno Stevilo na vrhu sklada. nadal|u|emo preva- janje z ], potem pa z beseo LITERAL vpiSe- mo vrednost z vrha sklada v delinicijo. ki se prevaja. Za pnmer vzemimo delinicijo, : POKAZI SE BLK ©LITERAL LIST: Sistemska spremenijivka BLK vsebuje itevilo bloka. ki se ta trenutek vCitava. LI- TERAL prevede to §tevilo v del siovarske definiclje, ki se pozneje uporabi kot argu- ment besede LIST. Kon£ni u£inek je. da beseda POKAZI-SE izpiSe na zaslon tisti Olok, V katerem je definirana. Ukaz CASE Naslednje besede olaj^ajo preverjanje. kako dela prevajalnik. ?COMP Sporo£i napako. £e ni prevajanja. esp Uporabnikova spremenijivka. ki vsebuje poioZaj kazaica sklada. ICSP Postavi poloiaj kazaica sklada v spre- menljlvko CSP. To besedo lahko definira- mo posebej (:! CSPSPE CSP I:). TERROR Sporo£i napako. £e se ukaz ne izvaja. 7LOADING SporoCI napako. £e nl enako n2. TakSno sporo£ito npr. pomeni. da beseda : (pod- pldje) nl naSla Stevila, kl ga je pustila bese- da : (dvopiCje). OBRANCH SOLA REVUE MO| MIKRO XV I Pogojna vejitev med Izvajaniem. Ce je v skladu niila, se naslednje Stevllo prISIeje k Stevcu ukazov (program skoii naprej all Brezpogojna vejitev: naslednje itevilo se priateje k Stevcu ukazov (program skoCI). OboroSenI s temi besedami lahko razu- memo delinicijo popolnega ukaza CASE. : CASE ?COMP CSP ®ICSP 4; IMMEDIATE OF 4 ’ PAIRS COMPILE OVER COMPILE = COMPILE OBRANCH HERE 0, COMPILE DROP 5: IMMEDIATE : ENOOF 5 7PAIRS COMPILE BRANCH HERE 0. SWAP 2 COMPILE ENDIF4; IMMEDIATE :ENDCAS£ 47PAIRS COMPILE DROP BEGIN ' SP®CSP®=o=WHILE 2 COMPILE ENDIF REPEAT CSPt IMMEDIATE Ukaz CASE uporabljamo takole: IMENA CASE 1 OF : MIRKO' ENDOF 2 OF : JANE? ENOOF 3 0F rjURE'.'ALI TONE ENDOF nSTO KOT ELS? ENDCASE 1 IMENA <CR> MIRKO OK 3 IMENA <CR> JURE ALI TONE OK 7 IMENA <CR> ISTO KOT ELSE OK S tern smo razvill forth ra raven pascala - oba jezika imata zdaj enake kontrolne strukture. PrednosI je na strani tortha, saj mu lahko dodajamo tudi druge strukture, tako za kontrolo teka programs kot za po- Sklep Zdai ste na potezi vll Fortha $e nl lahko naufiiil, loda koristi so veistranske. Se bolj boste u 2 lvali v programiranju, saj boste hf- treje in laZe dosegali rezultale. Povsod dru- god morate svoj problem prllagoditi jeziku. ki ga uporabljate. Forth ponuja bolj logi- den prijem: za svoj jezik si raredile preva- jalnlk, v katerem se vaS problem uredi z dvema all tremi besedami! Ste clovek, ki v svojem zivijenju ne odmen veliko casa televizijskemu sporedu. Oddaje, ki se vam zdijo zanimive, si lahko ogledate tudi na majhnem, prenosnem televizorju. Iskrina crno-bela prenosna televizorja Trim in Jasna sta majhna, lahka, z iastno anteno in moznostjo prikijucitve na akumulator. Uporabljate ju racunalnik. Televizor Jasna zaslon: 44 cm te2a: 14 kg barve ohiSja: bela, crna, srebrna, imitaciia lesa Iskra tudi kot monitor za Televizor Trim zaslon; 31 cm teia: 8 kg barve ohiSja: bela. rde&a, oranzna Majhen televizor — velike moznosti HISIWO S C-M (4) Nabor znakov ROBERT SRAKA Kje so shranjeni znaki? V naSi grafiini Soli smo oDdelali 2e gl- bljive sliiice. grafiko visoke lofil|lvost(, barvno grafiko In take nam )e od vedjlh skupin ostal samo Sa naveden znakovni na- ein V katerem sKoraj vas das programiramo in kl nas pozdravl ob vklopu radunaintka. To je bll tudl ptvl grafidni nadin radunalnikov. kl so preSII stopnio ludk in relejev. Prvi raCunalniki so ppznali samo vellke drke, o malih ni bilo se niil sluha. na kakSne grafiCne znake pa vedi- na uporabnikov radunalnikv nitl ni mislila. Vendar se je tehnologlja hltro spramanlla, gratidnl dipi so postajaii vedno zmogIjivejSi, cena pomnilniSkim dipom pa je tudi hitro padla, zato ni bilo ved pravlh omejilev za razStrjena nabora znakov. Radunalniki so do- blvaii majhne drke. prvi PET pa je is bil opremlien z grafidnimi znaki. Od starejSib modelov serije 4000 je Sliriin- Sestdesetica podedovala poleg (slabega) ba Sica V2.0 tudl obillco grafldnib znakov (de- prav misllm. da ne bi nobeden od uporabni- kov lega radunalnika ravno Saloval za njimi. de bi V zameno dobil boIjSi basic). Commodore 64 ima dva nabora znakov: pri anem so prikazane vellke drke, s lipkama shift in commodore pa lahko izblramo Se med Stevllniml grafidnimi znaki. Ko {e vkl)u- den drugi nabor znakov, imamo na razpoiago male drke, z uporabo tipke shift Se vellke, s commodore pa gralidne. znake. ki pa jih le seveda pol manj kot v prejSnjem naboru zna- kov. V vsakem naboru je vkijudenlh 256 zna- kov. torej jih |e skupaj 512. Nabora spremenl- mo s tern, da obenem pritisnemo na tipki shift In commodore. V programu s chr$(142) vkijudimo nabor z velikimi drkami in grafid- nimi znaki, medtem ko s chrS(14) dobimo male In vellke drke. Vsak znak je SIrok 8 todk in prav tollko visok. Predstavija ga 64 todk, kar je 64 bitov oziroma 8 K. En nabor znakov Ima 256 zna- kov po 8 bytov, torej je doig 2 K. Nabor znakov mora bit! takoj ob vklopu v radunalniku. da je omogodeno komunicira- nie z uporabnikom. Zato je nabor znakov vkijuden v ROM. ts ptej smo omenlll dva nabora znakov prI naSem radunalniku In v^k od teh zavzema2 k byta, torej skupaj 4 K. kl s 16 K bytl basic roma In kernala tvorlio Stlriln- Sestdeselldlnlh 20 K roma. VIC ne more iskatl grafidnih podatkov v razlldnih dellh pomnllni- ka. zato so nekateri grafidni znaki In vse vellke drke zapisani v romu dvakrat - enkrat v prvem in enkrat v drugem naboru znakov. Nabora znakov sta v romu med naslovoma 53248 in 57343, vender je obldajno na tern mestu tudi RAM za vzhodno-izhodne opera- eije. tu so registrl VIC. dip a SID. (dipa za zvok), registrl obeh dipov CIA in Se barvni pomnllnik. Nabor znakov nam Je s pedki do- stopen Sele, ko Izkijudimo te registre. Za to SkrbI pomnllnISka celica 0001, kl je v blstvu register oziroma vhodno-izhodna vrata sa- mega mlkroprocesorja. Za vklop nabora zna- kov skrbI signal SHAREN. kl ga nadzira bit 2. Pri delu s tern registrom pa moramo bitl Se posebej pazljlvl. saj lahko z njim izkijudimo tudl basic ROM In kemal. tako da bi radunal- nik blokiral. K temu se bomo Se vrnili, prej si poglejmo sestavo nabora znakov: nabor - naslov - vrsta znakov 1 SdOOO-dtff vellke drke 1 $d200-d3tf grafidni znaki 1 Sd400-d5ff Inverzne vellke drke 1 Sd600-d7tf inverzni grafidni znaki 2 Sd800Hj9ff male drke 2 SdaOO-dbff vellke drke in grafidni znaki 2 SdcOO-ddff inverzne male drke 2 SdeOO-dfff inverzne velike drke In gr. znaki Inverzni znaki so tisti. s kaferimi piSemo potem, ko skupaj pritisnemo tipkl 'Ctrl' in '9' oziroma po chrS(18). Tudi nabor znakov moraPitI v tistem Ploku. V katerem so Orugl gratl6ni podatkr. V delu oomnilnlka, kjer je. ne bi bil uporaben. Zato ima. kot smo otnenlli ze v prvi itevllki grafifi- ne §ole. v pomnilniku dve sliki. Teh spet ne moremo prebrati. poleg tega ne vzameta nib prostora programu, le drugih gratibrih por datkov re moremo shraniti pod njima. V do- kaz za to trdilev oomo uporablll podprogram 1 Iz prejbnie Stevllke MM. Drugo sliko nabora znakov. kl je skrita mad raslovoma 9000 in 9ttf, lahko opazujemo s: SYS 49152.2.0.0.2.1.0 ' SYS 49278.2.10:FORa = 1024TO2048:POKea, 16:NEXT Tudi be poskubamo na la mesta vpisatr kaj drugega, bomo vedno videli le nabor znakov. Noviznald or znakov, se naredili. Spet ato je za zabe- Preder detiniramo svoj moramo odiobitl, kje bomi se pojavijo atari btosi z bio tek najprimerneibe mesto v pa za resrejSo uporabo nl primerno. ker je lahko program v basicu potem dolg te be 10 K. Oberem je treba omemtl, da nl mogobe zamenjati samo enega zraka. ne da bi prepi- sall tudi druge. Ceprav Zeirmo imeti en sam nov znak, moramo prepisati ves nabor: rabu- nainlku je vseeno, all so drugl znaki enaki kot prej all pa so tudi ti spremenieni. Preden zabemo prepisovati znake iz roma v RAM, le priporobljivo izklopiti Iipkovnico oziroma po- vedati rabunalniku. naj ne gleda veb. kaiera tipka je pntisniera. Pn teh operaciiah na- mreb sodelujejo tudi vnodno-izhodm registrl. ki pa so pri prepisovanju Izkioplieni. To Izve- demo tako, da izkiopimo basovnik >keyscan interrupt-: 1 POKE 56334, PEEK (56334) AND 254 Zdai lanko vklopimo nabor znakov na rrve- ato. kjer so bill prej vhodno-izhodni registri: 2 POKE 1, PEEK (1) AND 251 Za zabetek bomo prepisali samo prvi nabor znakov: 3 FOR a=0 TO 2047: POKE 12286+3. PEEK (S3248+a) : NEXT Naslov 53248 |e zabetni naslov prvega na- bora znakov v romu. naslov 12288 pa je tisil, kl smo ga Izbrali za novi naslov. Kerje ROM zdaj prepisan. lahko spet vkljubimo vhodno- izhodne registre in prekinitveni basovnik: 4 POKE 1, PEEK (1) OR 4 5 POKE 56334, PEEK (56334) OR 1 Preo5(are nam samo se to. da povemo VIC. kje le nov nabor znakov. Pri tern uporabimo obrazec, ki smo ga spoznali pri gratiki visoke lobijivosti: POKE 53272, (PEEK(53272)AND240) OR A Tudi vrednosti za A so v tabeli v tistl bte- vilki. Zadnja vrstlca bo lorej: POKE 53272, (P£EK(53272)AND240)OR12 Prejinje vrstlca smo pisali v obliki progra- ma, ker te operaciie v direktnem nabinu ne moremo narediti. Zdaj lahko program starta- mo. Kar nekaj basa le treba pobakab. da se znaki prepibeio. nato pa se ne zgodi nib. VIC zdaj gleda nameslo roma RAM. vendar so v ramu enaki znaki. Sele ko vklopimo drug! nabor, ki ga nismo prepisali. se pokaZe razli- ka, saj je ves zaslon popacan in tudi piSemo s packaml. To se le zgodilo zato. Ker so na mestu. kjer bi moral bit! drug! nabor znakov (VIC misli. da je res lam), le nektiubno razpo- rejena §tevlla. Kljub temu lahko tudi s packa- mi napISemo ukaze. kl jih bo rabunalnik razu- mel. le ml jih ne bomo mogli prebrati. Rabu- nalnik namreb ne gleda. kakSne oblike je znak, ampak ga zanma le zaporedna Stevilka Na sllki 1 vidimo. kako dehniramo nov znak. Najprej ga nariSemo. potem pa izrabu- nemo kc^o za vsak byte. Te podatke lahko zdai vstavimo namesto dhjgih. Ce dodamo prejSnjemu programbku naslednji vrstici, bo- mo imell namesto znaka t zak za copyright. MoimikTo 49 ZNAKI SLOVtNSKE HeCCEDE . .*»««. . n . . . .ee eeiieeTi ki ga imamo na sllkl: 7 FOR x = 12512 TO 12519; RGAD yi POKE x,y: NEXT B DATA 650, 66, 153, 161, 153. 66, 60 Znak se ne vidi ravno najlepSe zaradi 4uma (chroma noise) in bi bil dosti lepSi, fie bl bile vse venikalne fine Siroke dve lofikl. kot so pri naboru znakov iz roma. Vendar znaka za co- pyright 2al ne moremo nansali v matriki 6-8 z dvoinimi vertikalnimi firtami. Kot smo definirali ta znak, lahko zdaj napi- fiemo karkoll. Le to, katere obifiaine zrake lahko pogrefiamo, da bi lahko namesto njih imell nova, se moramo odiofiitl. Znaki v nabo- ru nl$o zapisani po zaporedlu. ki ga dolofia ASCII, ampak kot zaslonske kode. Tabelo najdemo na 133 strani v navodllih za uporabo rafiunalnika. Program 1 je izpopolnjen program tega, kar smo do sedaj povedail. Presell oba nabo- ra znakov in dolo& tri nove firke. kl jih Imamo namesto znakov (,) in t. Tl trije zanki so v naboru znakov skupaj In zato se nam spreml- njanje kod tudi ne zaplete. PoZenImo torei program. Hliro najdemo kar nekaj pomanjkiiivosti. Preplsovanje traja zelo doigo, a to bl se dalo refilti s klicem rutine za preseljevanje blokov, ki je v romu z zafietkom na naslovu A36F. Oruga pomanj- kljivoBl je ta. da ostane premalo prostora za program v bssicu. Tudi to bl se dalo refilti z vkijufiitvijo katerega drugega bloka. Mogofie najpomembnejSe pa je, da o novem naboru znakov n> ne duha ne sluha po pritisku na Ilpki stop In restore. VIC bere podatke spet iz roma, tako da moramo ponovno nastaviti re- gister. kl dolofia mesto naboru znakov. pa tudi nastaviti pravl blok In mesto zaslonske- mu pomnllniku. Seveda lahko spremenimo veklor za NMI. vendar potem restore ne bo vefi opravijal svoje naloge. Zato si bomo po- magall s programom v strojni kodl. Program seslavljafo trI rutine: move, set In newnmi. Prva presell znake iz roma v RAM pod Kernal med naslovoma tOOO In tiff ter vstavi nemsto kod z znake q, w in t kode za fi, i in i. tako za male kot za vellke firke v obeh naborih. PrI tern ne izkljufil preklnltvenega fiasovnika kot preifinja programs v basicu. ampak le irq (nemaskirane prekinitve) z uka- zom sei, ka|II program je dovolj hiter, da ga Ilpkovnloa ne more zmotiti v fiasu izvajanja. Nemsto zanke -selltl* bl lahko spet uporablli prej omenjeno rutino iz roma In s tern prlhra- nill nekaj bytov, vendar bi bill zafietniki v programlranju strohnega jezika prlkrajfianl za Solskl primer selitve podatkov. Kode za vellke firke so shraniene za rutino -set', male firke pa definiramo tako. da prepifiemo znake za mall c, 8 In z v prostor. kjer naj bl bile nove male firke. nato pa vsaki le dodamo streSIco, kl |0 vzamemo od velikih firk. Rutina -set- Ima nalogo. da nastavi veklor za nml na novo rutino In uredi register VIC tako. da dolofil za nabor znakov obmofije med fOOO In fflf, za zaslonski pomnllnlk pa ccOO do cttl. Na koncu se pobrISe novo defi- nlranl zaslonski pomnllnik, za kar Izkorlsti rutino V romu. kl tudi ob pritisku na restore pobrifie zaslon. Tu je tudi konec programa In rafiunalnlk Izpifie -Ready.- all pa nadaljuje delo V programu, iz katerega je bll ta nafi program pokllcan. Rutina -nmi- je skoraj enaka kot tiste v romu. le da Ima dodan skok na rutino -set-, preden skofil na -topel start-. Tako popravi Skodo, ki jo povzrofii Iniclallziranje grafiCne- Seveda lahko z malo znanja stroinega lezl- ka definiramo tudi druge znake (npr. fi in 0). V tern programu to nl narejeno. da ne bl bll predolg, sicer pa Ima tako all tako vsak upo- rabnlk rafiunalnika svoje ielje, namen te gra- flfine Bole pa )e. da naj bl tudi druge naufiiia pisati programe po lastnih potrebah. Program starlamo s: SYS 51968 Seveda tudi ta program ni popoln, manjka- jo mu Be InverznI znaki. Tudi teh ne bl bilo teZko vkijufiill v program, le nekaj dodatnega prostora bl porabill. Ce bi ieleli Imeti velikl InverznI C, bl med vrstici 56 In 59 vrlnili: eOR #$FF STA $F488 Y STA SFEBB Y Tako bl morali ponovitl Be za vse druge znake. Obifiajne znake smo obdelali. zdaj pa k drugim! Vefibarvni snald Pri naboru znakov imamo tako kot pri gl- bljlvlh sllfiicah in grallkl visoke lofiljivosti po- leg obifiajne predslavitve tudi barvno, kjer so na razpolago Blirl barve. Lofiljlvost je v vodo- ravni smeri zmanjBana. tako da Ima zdaj znak mstriko 4-8, ker sta dve In dve tofiki skupaj ene barve. Znak za copyright, ki smo ga defi- nirali pri oblfiajnih znakih, bl bll takle: eeee. . ii GGl 16611 II. . . .GG . . **»*. . Stirje razllfini znaki pomenijo Btin razlifine barve (prlznatl pa je treba. da znak nl pravefi fiitijiv). Tak grafifini nafiin vkljufilmo s tern, da po- stavlmo bit 4 V VIC. Kontrolnem registru 22 na naslovu 53270 (dOl6) na 1 . To naredimo z naslednjlm ukazom: POKE 53270 PEEK(53270) OR16 Ugasimo ga tako. da isll bit v tern registru spet postavimo na 0; POKE 53270-PEEK(53270)AND 239 A tudi fie-vpIBemo zgornii ukaz. se naiprei ne bo nifi zgodilo. Sarvni nafiin se vklopi za vsako polje 8-8 tofik posebei. Za to skrbi barvni pomnllnik (55296-56295). V lem detu pomnltnika Ima vsako pot|e svoi byte, v kate- rem je Btevllo med 0 in IS. ki ga dolofiajo spodnji Btirje bill. Tudi kateri od zgomiih Btirih bitov je lahko razlifien od 0, vendar to ne vpliva na banro. Z ukazom POKE tega bita tudi ne moremo ugasiti - sgreminjamo lahko le spodnie Btiri. Tl Btirje dolofiajo 16 razlifinih barv, v katerih |e lahko predstvlien znak. Ko vkljufilmo barvno predstavitev. bn 3 ne opravija vefi svoje naloge, tako da lahko pri- kaZemo vsak znak le v prvin osmih barvah (od firne do rumene): Bit 3 dolofia. all bo to polje prikazano vefibarvno all kot obifiajno. Na zaslonu je npr. nekai vrsiic napisanih s temno modro barvo, nekaj pa s svetio modro; po vkijutitvi barvnega nafiina bodo ostale vrstice. ki so napissne s temno modro barvo. nespremenjene. druge pa bodo prikazane v vefi barvah. Barvo dolofiajo komblnacije bi- tov, kot smo videli ie prej pri znaku. Podatki za barve so shranjeni takole: 00 barva ozadja 0 (naslov 53261 -Sd02l) 01 barva ozadja 1 (naslov 53282-Sd022) 10 barva ozadja 2 (naslov S3263-Sd023] 11 barva, kl jo dolofia barvni pomnllnik Ce Zellmo pisati v barvnem nafiinu. po vklo- pu take predstavitve samo IzOiramo banre utripafia s tipko commodore namesto s ctd. vendar bo ulripafi prikazan v barvah. ki so zapisane na tipkovnici. Oglejmo si prvi program, to je program 2. Ta prikaie, kskBni so znaki videti v tern gra- fifinem nafiinu. 0: pobrIBe zaslon ter postavi barvo okvira na rdefio in barvo ozadja 0 na rumeno 1 : postavi barvo ozadja 1 na svetio modro (ban/a ozadja je lahko Be vedno katerakoli Izmed Beslnajstlh, kl so nam na razpolago. in ni omejitve na osem kot pn barvnem pomnil- niku), barvo ozadja 2 postavi na rdefio. 3: zanki, ki napolnita 24 vrstic s po 40 4: koda pomem belo barvo v barvnem nafii- nu, obifiajno pa rjavo: CHRS izpisuje znake abecede. kot se spreminja vrednost I v zanki. 5: najprei malo pofiaka. nato pa preklopi nabora znakov. tako da so namesto velikih firk prikazane male. 6: najprej male pofiaka. da si lahko ogteda- mo sliko. nato pa preklopi nazaj v prvi nabor (>• PROGRAM PROGRAM 3 te P0KES6334.PEEK(56334>AhO8S4 11 POKEl.PEEKdlAhCSSl la FORX«0TO4O9BlPOKElSS8e*X.PEEK(33S48*X):hEXT 13 POKEl .PEEK( 1>0R4 14 P0KES6334.PEEK(S6334)0R1 15 F0RX»lSSe4T012SS7:READQsP0KEX.Q:NEXT le P0KES3a7S . <PEEK (53872 >AN024e )OR 12 17 FORI«0TO19IPRIMT*CJ‘! INEXT 18 FORl=0TO19!PRlNfSfc’liFEXT 19 FORI*0TO19!PRim'*ZC';iNEXT 20 DATA3e. 126. 12 .24.49.96. 126.0 21 DATASO .60.96.60.6.102.60.0 22 DATA36.60. 102.96.96. 102 .60.0 READY. *** PROGRAM 2 *«» 0 PRINT'J'spaKES328e.2iP0KE5328l .7 1 P0KE33282.14:POKES3283.2 2 P0KE3327e.PEEK(S327e>0R16 3 FORI-1TO24SFORJ«1TO40 4 PRlNT*«*CHR*(6S+I);:t«XTJ.I 3 FORI = lTO10OOll«:XTlPRIMr’«*CHR»(14) 6 FORI'lTOieOeiNEXTlPRim-'a'CHRSCUa) 7 FOR I *55296X0563 19STEP3 1 POKE 1 .0 : hCXT 8 F0Rl*IT020e0sSEXT 9 FORI*ie24T02O47iP0KEI .eithCXT READY. 0 REM*$« VECBARVNl ZNAKI-UCIMEK BARV «*m 1 PRIMT'ia'! 2 FORl*lTO1000tPRINT'R’> iNEXT 3 POKe53270.PEEK<53270>ORI6 4 FOR I*3T0 18 : POKE53280 ■ I < 609068: ICXT 5 FOR I -ITOieiPOKEOGaSl .1:009068 INEXT 6 FORI *2X017:60X653282. I :608UB8ttCKT 7 FOR 1 *8X023 : P0KE53263 . 1 : 60SUB9 : NEXX : E«) 6 FORJ*IXO600:NEXX:RETURN READY. *** PROGRAM 4 **« 0 PRINX’;W:POKE53280.a 1 P0KE53281 .0:P0KES32B2.3 2 P0K653283.S:P0KE532e4.6 3 F0RA*1TD4:PRINX-M0J MIKRO ■■CNEKX 4 F0RA•1X04:PRI^^••^W0J MIKRO ■«'::tCXX 5 F0RA*IX04:PRINX*\r:. :NEXX 6 FORA-lXOAtPRINX't^ri. ■i*;4NEXX 7 FORA=lXO2500trCXX 8 PRINX‘a»»««» RAZSIRJENA BARVA OZfiDJA' »«»»»• 9 P0KES32B5 .PEEK <33265 )QR64 :G0X09 READY. 7: vrstica spremeni vsak treljl znak v obi- iajnega. tako da namesto prej^nje kode 9, kl ge pomenfla belo Darvo v barvni predstavitvl, poatavi kodo 0, kl pomenl 6rno barvo v obl- iajnem nafinu: s terr> preverfmo all smo res piaall velike 6rke po zaalor^u. ker drugabe ni ravno videii tako 6: to je spet 6asovr:a zapka. da si lahko agisdamo, kai je naredila prejbnja vrstica 9: napolnl ves zaslonski porrrnilrrik z znaki - . vendar |e vsak tretjl znak predstavijen kot Pbibajen, sai smo te nasiove v Patvnem pom- pilniku spremenili v vrstice 7. Xa kralki program nam lepo pokabe. da so znaki v tem grafibnem nablnu zanimivi, nika- kor pa ne bitijivl. Za kag lahko pravzaprav jporabimo to lastnost? Ena izmed moinosti le, da definiramo nove znake. ki bodo sami dvakrat birbi od sedanjih. oziroma da bo vsak znak pretlstavijal polovico novega znaka In da bosta dva rzmed novlh znakov skupaj predstavljala nov, dvakrat birbi znak. Tak pri- kaz je zanimlv In zato ga uporabljajo nekale- re igra za izpts rezultatov in za vse vrste btevcev. Oruga alternallva je be zanimivejba. a JO tudi be najveb Izkoribbajo Igre, nerejene pa sta ludl dva grafibna programa na tej podlagi. Ta grallbnl nabm pri njlh nadomebba obibajno grafiko srednje lobijivosti. Ker ee pri silkah nekaten dell ponavljajo. na primer opeke V zidu. kl ga je treba preplezatl. kakbni deli silk so pa skoraj prazni, lahko defgnlramo nekaj znakov. kl se na isll sllki vebkrat pono- vi|0. Xako ustvarimo nabor znakov, ki sesla- vlja takbno sllko, saj se enaki znaki poiavijaju V razlibnih sllkah. Sllko potem nanbemo tako. da vslavimo kode znakov, ki sestavijajo sllko, V zaslonski pomnllnik. Za sllko bez polovico zaslona porablmo le pol K. medtem ko bl za enako sllko v obibajnl barvni graflki potrebo- vaii 4 K. Tako lahko Imamo pet silk bez ves zaston. za katere bl v obibajnl barvni graflki porablll ves razpolobljivl prostor za slike, snranjenih v 7 all 9 K. Pet K bi zasedie slike, 2 all 4 pa nabor znakov, odvisno pab od tega, all bl Oefinirali oba nabora all pa le enega. Program 3 je namenjen prikazu barv. V vrstici 1 pobribe zaslon In spremeni barvo znakov v robnato. v naslednjl vrsticl pa ves zaslon popibe s brko R. Nato vkijubi vebbar- vnl prikaz In v zankah zaporedoma spreminja Oarvo okvira. nato pa barvo ozadja 0. 1 In 2. Vrstica 6 je kot basovnazanka, da se barve ne bl prehitro spreminjale. ker takrat ne bi vioeil ubinkov. Raziiriena barva ozadja Tako smo potmenovail zadnjo mobnost za piikaz znakov (extended background color mode). Pri tem grafibnem nabinp sodeluje be betrti register za barvo ozadja. V obibajnem nablnu imamo na zeslonu tri razlibne barve: barvo okvira. barvo ozadja In barvo znakov. Znaki so lahko sicer razlibnih barv. kar dolo- ba barvni pomnllnik, vendar imajo vsi enako ozadje. Xorej ne more bit! naplaan rdeb znak na bell podlagi, be je drug del zaslona bme barve. Razblrjena barva ozadja omogoba Xa grafibnl nabln vklopimo s tem, da posta- vlmo bit 6 V VIC kontrolnem registru 1 na naslovu 53265 (Sd01i) na 1: POKE 53265' PEEK(53265)OR 64 Izkiopimo ga s poslavltvlgo tega bita nazaj naO: POKE 53265- PEEK(S326S)AND 191 Vendar mora imetl vsaka nova stvar tudi slabo strap, sicer 01 lahko tudi v obibajnem nablnu Izkoribball prednostl tega grafibnega nabina, kjer lahko za vsak znak uporabimo btirl razlibne barve ozadja. Za razpoznavanje btirih razlibnih barv potrebujemo dva bIta, kl morata biti na razpolago pri vsakem Izmed znakov na zasionu. Za en znak imamo dva podatka: prvi je zapisan v zeslonskem pom- nilniku, drugl pa v barvnem. V barvnem pom- nllnlku lahko kontroliramo ie spodnje Stin bite, kl pa so potrebnl za dolobllev barv zna- kov. Oe bl od teh Stirih bilov porabili dva za Oolobitev barve ozadja, bl nam za barvo zna- ka ostale le Se Sllrl komblnaclje (znak bi bil lahko prikazan le v Stirih razlibnih barvah) Zato uporabljamo zaslonski pomnllnik. Na)- vlSja bita dolobita barvo ozadia za ta znak, drugih best pa sam znak. Vendar lahko s SestimI bitI prikaiemo le 64 razlibnih znakov In tako lahko piSemo v ptvem naboru le z vellkimi brkaml. (lie poskuSamo napisatl gra- fibnl znak. dobimo spet veliko brko. vendar tokrat na drugabni podlagi. To veija (udi za Irverzne znake. Zgornja bita v zaslonskem pomnllniku doJobata naslednje barve: "o-M 00 64-127 01 127-191 10 192-2SS 11 dolobe jo barva ozadja 0 (53281 -SdD21 ) doldba |o barva ozadja 1 (53282-30022) doloba jo barva ozadja 2 (53283-$d023) doloba jo barva ozadja 3 (53284-Sd024) Tega grafibnega nabina verjetno ne bomo dosti uporabijall, kljub temu pa je zanimiva moSnost, kl jo ponuja VIC. Program 4 enostavno pnkaie. kako dela la grafibnl nabln. V nadaljevanju si bomoogledall mordanaj- zanimlvejii del programlrenja gratlke. Name- njen je tistim. kl so predelaii vsa poglavja naSe grafibne Sole, poleg tega pa obvIaOajo programiranje v strojnem jeziKu. Govorill bo- mo o meSanju graflkes tekstom In o premike- nju slike na zasionu s prekrnltvaml. Nadaljevenje prihoOnjib PROCRAMSKI JEZmi Exbasic Level II JURE SKVAR6 B asic commodorja 64 je znan po omejenem 'lezl- kovnam zakladu-. Ce ieli- mo male resneje delati in nam strojnl jezik Iz tsga all on^a ra- zloga ne ustreza, smo se prlslljenl zateti k raznim razSiritvam basi- ca. Eno lakih dopolnil je Exbasic Kar na zaietku naj povemo, da se je V naaprotju s Simon’s Basi- com povsem odrekel delu z grafl- ko in Skrati (sprites). Tega mu pa ukazih vdelanega basica. TudI kontrolne tipke si lahko sami defi- niramo, ie bolje pa je, be se na- ubimo. kako jih navadno definira sam program. Delo z disketno enoto Ko iellmo naloiiti program z di- sKete, nam nl veC treba pisali LO- AD -ime-, B, Se ve4, 6e za LOAD sploh ne moremo nalagall. Name- sto tega kratko napiSemo / ime In pritisnemo RETURN. Podobno je s shranjevanjem. le da tu namesto znaka -skozi- pritisnemo puSCi- ne moremo Steti prevei v zlo, kar je namenjen predvsem poslovnim programom in ima tuOi nekaj uka- zov, ki so vedini drugih basicov tuji, a so zelo uporabni. Urejevainik so okrepili ie vsa- komur znani ukazi AUTO. DEL. FIND In RENUM. Njihovega name- na prav gotovo ni treba razlagatl. CO. ki kaie v levo. O napakah, kl jih javija disketna enota, nas ob- veSCa znak &, a katerim si lahko tudi ogledamo kazalo (9 S). ne da 01 uniCIII program, ki je trenut- no V pomnllniku. all pa poSiljamo ukazev disketno enoto (<9 ukaz). Zelo zanimiva je mottnost. da II- stamo program v basicu kar s kur- zorjem, podobno kot pri pravih zaslonskih urejevalnikih leksta. Seveda moramo po vnosu vrstice Se vedno pritlsniti tipko RETURN, kar pa ne motl. saj smo tega vaie- nl 2e od pre|. 0 trenuini zasede- nostl pomnilnika nas. dost! lepSe kot nekorektno izvedena lunkcija vdelanega basica FRE(x) obvesti ukaz MEM, kl prikaZe. koliko pomnilnika porabijo program, spremenijivke, poija in nizi. Da se ne trudimo z radunanjem. pa Se pISe. koliko pomnilnika je ostalo. Vsebino spremenljlvk prikaie ukaz DUMP, vsebino polj (Indek- alranih spremenljlvk) pa MATRIX. Oe smo pri delu pozablll. s kateri- mi noviml ukazi nas razve$el|uje Exbasic. si lahko spomin precej osveiimo z besedico HELP, ki nam prijazno naSteje vse nove pri- dobllve. HELP » pa nas obvesti o Oblikovanje izpisa in vpisa Ova pomena ima ukaz SPACE. Z njim lahko na zaslonu zapolni- mo poljuben pravokotnik z danim znakom, dost! bolj pa je zanimiva moSnost. da uporablmo SPACE brez parametrov. Zato so pri llsta- nju programov vsa kljudne bese- de lodene od drugega teksta s presledkom. To modno izboIjSa preglednost programov, ne da bi nam bilo treba pri samem pisanju kaj paziti. Zanimiv je tudi ukaz INPUTFORM, ki omogoda vnos znakovne spremenijivke dolode- ne doizine, ne da bl se Clio bati nenadnlh izietov kurzorja po vsem zaslonu. kar se rado zgodi pri navadnem slavku INPUT, ko po pomoti pritisnemo kurzorske tipke. Tudi PRINT USING ne ma- njka In ponuja vse tisto. kar naj bi Oilo pri basicu standardno (de sploh so kakSni standardi za Vsak ljubitelj lepega programi- ranja bo gotovo vasal strukture IF. . THEN. . ELSE, vendar iai ostane ta ukaz enovrstiden. take da si z njim ne moremo dost! po- magatl. Tudi za bolj neposredno kon- trolo nad strojem je poskrbljeno. Tu je seveda nepogreSIjivi ON ER- ROR GOTO in pa RESUME, ki nam omogodl. da se po obravna- vanju napake vrnemo v vrsto. kjer je napaka nastala. eno za njo all pa V poljubno programsko vrsti- co. Kar je sklad pri procesorju 6510 omejen za vsega 256 bylov, moramo z njim dimbolj vardevati. Tako si ne moremo privoSditi zank FOR-NEXT all podprogra- mov. kl bl jih zapuSdall kar z uka- zom GOTO. S sklada pobrISemo odvedne podatke z DISPOSE NEXT. DISPOSE RETURN all DI- SPOSE CLR. siednji podisti kar ves sklad. Tak nadin deia ie precej •hekerski- in zahteva zelo skrbno uporabo. Pri resnem delu pride Se najbolj V poStev prav pri obravna- 'vanju napak. Trditev na zedatku tega sestav- ka, da Exbasic nima grallke, ni povsem resnidna. So ukazi za ri- sanje, brisanje in testiranje pike (SET, RESET In POINT), ki pa ne riSejo na zaslonu visoke lodljlvo- stl, pad pa kar na navadnem za- slonu. Lodijivostjetako 80 « 50. Tovrstna grafika je dobro znana uporabnikom ZX-81. Zanimiva sta tudi ukaza HPLOT In VPLOT, ki sta kot nalaSd za risanje histogra- zato pa so poljubno dolgl (dol2ina leSedega pravokotnika je lahko od 1 do 320). Za barvanje okvira. podlage in kurzorja so ukazi BORDER, GROUND in CURSOR. Sllko z zaslona lahko prekopira- mo na tiskalnik preprosto z ukazom HARDCOPY. Novih je tudi nekaj matematid- nih funkclj. MAX in MIN poiSdeta najvedji ozrroma najmanjSi ele- menl v danem zaporedju spre- menljivk. FRAC(x) nam vrrie deci- melni del stevila x. ROUNCKx. y) ima za rezultal zaokro2eno Stevilo X na y na 9 decimalnih mest, - ODD(X) pa preverja parnost cele- ga dela Stevila. Poznavsicem for- tha ni luj ukaz SWAP, ki pa tu ne zamenja vrstnega reda Stevil v skladu, pad pa vsebino dveh spre- menljivk. Pri delu z nlzl bomo bogatejSi za tri nove ukaze. INSTR (niz 1, niz 2. n) preveri, all je niz 2 vsebo- van V nizu 1 od n-tega mesta na- prej in na katerem meslu je. EVAL je sposoben izradunatl tudi vred- nost izrazov In ne same Stevil kot vdelani VAL. EXEC pa kar izvede ukaz, ki ga podamo kot niz. seve- da de je sintaktidno pravllen. Exbasic pozna Se nekaj man) pomembnih all pa preved heker- sklh ukazov. ki jih bomo samo naSteli: COKE. CEEK. OOKE, DE- EK, VARPTR, PAUSE, SEC. LOCK, LETTER, VOLUME, ADSR, PLAY, BASIC, CALL Sklepna ocena Exbasic je zelo uporaben doda- tek Commodorjevemu basicu. ki zahteva precej drugadno filozofi- jo dela kot z ukazi mnogo boga- lejSi Simon's Basic. Ne podpira slrukturiranega programlranja in grafike. zato pa daje precej bolj neposreden prtstop do operaeij- skega sisiema. kar zahteva tudi GBasic TOMAi SUSNIK N skateri trdijo, da je prislo- vldno slab! basic C-64 celo prednost tega stroja: kar je slabo. se da zboljSatl’ V poplavi Stevllnlh tujih (kje smo ml?) Tool- kitov in Extended Basicov prav gotovo kraljuje stvarltev danes 20-letnega Davida Simona, pro- gram, kl ga ima pri nas skoraj vsak lastnik C-64. Seveda. de mu le radunalnik ne rabi zgol| za pre- ganjanje po vesolju In pobljenje Skratov! Brez sramu pa se ob bok (pre- denj?) Simon s Basicu lahko po- stavi najnovejSi izdeiek hise 0ml- kron Software: GBaaic. Program je na trliSdu le kot hardverskl do- datek (modul). kar je nedvomno najboljSa zaSdita pred pirati. Zra- ven dobimo knjigo z navodill na 120 straneh In disketo oz. kaseto z demonstraciiskimi program!. Dokaj lidno izdelan modul (po- MRAZ ELEKTRONIK zlaCenl koniakil. podstavek) nam Ob vklopu javi 30 K rama, name- nienega naSim umptvprom. S pre- prostim ukazom EXIT vzpostavi- mo spet -starp sianje-. QBasic pa vklopimo 5 tipko RESET, kl je prav take na modulu. Zammiva je zgradba modula: 2x8 K rama, ki se naslavlia tik pod romom za In- terpreter basica (SAOOO), tako da nam ostane na razpolago podrod- jeSSM-SSMIQI. Sam modal je na- reien po principu MEMORY MAR- RING, V katerega podrobnosti s tu ne bomo spuddali. Raje pogle mo osnovne znadllnosti jezlka: 1. TOOLKIT Prva stvar, kl jo opazimo, je UP-SCROLLING, 1. 1. Ilstanje | grama tudi navzgor. To je de sebej ugodno pri pregledu In pravijanju. Ukaz KEY Ima Isto logo kot prI Simon's Basicu, doloCI ukaze na tunkcljsklh kah, DISP pa da potem pregled ten lipk. FIND llsta vrstice z dolo- eenlm ukazom, npr. FIND POKE iista le vrstice z ukazom POKE. REN(UMBER) preSlevlldl vrstice TRACE spremlja Izvaianje progi ma, DUMP poda vrednosti vsen spremenijivk, tu so se standardnl ukazi AUTO (samooStevlldenje vr- stic). DEL (brisanje). pa OLD ("prikliee- z NEW IzgobljenI pro- gram!. Sem spadajo de ukazi za disketno enoto VC-1S41: DIR. DISK, zanimlv je DEV: npr. DEV 8 nam po ukazu LOAD -Ime- avto- matsko nalaga z diskele. 2. EXTENDED BASIC Izmed bolj neksotlcnlh- jkazov omenimo FUNCTION: PRINT FUNCTION -8-2- nam da rezul- lat 8. Torej raduna direktno vred- nost V nizu! Tu imamo cel kup ukazov za stmkturlrano progra- miranjei IF,.. THEN... ELSE. CASTF... THEN... ELSE, PRINT USING . . ., CASE ERR GOTO, POP NEXT In POP UNTIL, IN LINES, FETCH $, INSTR, SWAP, REPL $. INST SMULT S. .. Sem spadajo de direktnl ukazi za Igraino pallco. svetlobno pero In paddle: JOY. PEN in POL. VTAB nam npr. pozi- clonlra kurzor, PAUSE preklne iz- vajanje programs, COLORT me- nja barve zasiona. naStejmo pa Se: FRAC, MOD, BIT, EXOR, CO- KE. DEEK, LOMEM. HJIMEM. MERGE, LBL Zanimlv le ukaz BLOAO (BSAVE). kl omogoda. da naloilmo z diskete v program Hi- Res sllke. Skrate ltd., ntedtem, ko se program nemoteno izvaial HCOPY nam sicer spravl le sllke potem na vsak (!) tiskalnik. a kaj. ko tu C-64 le ne more Iz svoje koZe: S parom pokov moramo ti- skalnik vendarle doloditl. Za slabe matemailke pa so tu de ukazi za pretvarjanje med dtevllskiml sl- 3- GRAFIKA Je pravzaprav giavni adut pro- grama, ki tu verjetno prekada vse druge. Program podpira tri grafid- ne moduse (dva zavzemata po- drodje basica), obstaja celo detrti, kl le V medpomnllniku. Vklop po- sameznih modusov je poljuben: medlem ko Imamo na zaslonu gralldnega. lahko delamo v lek- slovnem Ipd. Zelo enostavna ste prehod med njiml in meniava. Kdor le Ze delal s Simon's Basl- com, ve kakden -polZ- je ta pro- gram pri Izvajanju grafidnih uka- zov. In ravno pri tern GBasIc na- ravnost blesti! RIsanje drt, kro- gov. raznih llkov, da. celo trldi- menzlonalnlh teles, je tako rekod trenutno. Igrada je potem taka le- lesa spravltl v gibanje, |lh obradatl okoll poljubnih osl po prostoru. Ob vrtenju teh obllk. (SHAPES) lahko opazujemo celo nevidne dr- le V la namen imamo prek dvajsei posebnih ukazov. preved. da bl tu nadtevall vse. Program podpira seveda tudI dkrate (SPRITE), na disketl z de- mo programi Imamo celo v ta na- men narejen editor. Osebno sem vendarle mnenja. da le to podrod- je v Simon's Basicu elegantneje (In enoslavreje) redeno. 4. ZVOK Na) bl bll Ob tern programu po- stranskega pomena. a de zdaled nih ukazov za muzlclranie. kl jlti priklldemo z MUSIC. Tudi tu nam ska. Vesele vide, ki smo jih skom- ponlrali. lahko vsak trenutek prl- klidemo z ukazom PLAY, tako da naS'C-64 razveseljuie celo. ko pl- demo resne programe. 5. TIM - monitor kerje. saj zadovoljuje de takdne izbirdneZe: asembler, disasem- bler, paralelni prikaz HEX- In AS- CII kdd. preradunavanja dtevilsklh sistemov, kopiranje In relociranje podrodlj, dolodanje preklnitvenih todk, FIND, STEP in TRACE ter seveda spelskrollranje navzgor In Posebna poslastica pa je opci- ja!, ki nam omogoda. da progra- mu definiramo (od SCitOOl lastne Dokumentacita. ki jo dobimo s programom, o vsem tern pide res obsedno, s dtevilnimi nazorniml primerl in razlagaml. QBasic le torej program, kakrd- nega si lahko le dellmo, in zasludi zares najvidje ocene. Edina -sla- bost-: tudi za tuje depe (pre)vlso- ka cena. A za veliko muzike. . . Tip: programski jezik Radunalnik; commodore C-64 Format: hardverski modul In kaseta oz. disketa Cena: 259 DM v ZR Nem- dijl Zalodnik: Omikron Softwa- re, Erlacherstr. IS, Birken- feld 2 Povzetek: ena rajboljdih razSirltev commodorjevega Ocena: 10 Schlllerstr. 22/111 8(XI0 Uunchen 2 Tel. 0a9-S9 59 20 Telex 52 12 725 Vpladilo na radun dt. 1830199426 Hypo banka Munchen BLZ 70020001 Naro6il za manj kot 100 DM ne sprejemamo zaradi previsoke re2i]e. Stro&ki poiil|ke do 3 kg znasajo 18 DM. Stroiki banke za inozemna vpla6ila znaSajo 12 DM AMERICAN EXPRESS - DINERS — Cards Welcome VELIKA iZBIRA RACUNALNIKOV IN PERIFERNE OPREME: Mojmikrt, S3 MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI computermarket ulica Vatdirivo 6, TRST, tel.: (040) 61-946 pooblaSCena trgovina ra6unalnikov in opreme A Apple Computer Macintosh SPECTRUM - AMSTRAD- SCHNEIDER ProgramakI pakeH za atrokov- njake: Statiset Geodet Annuity Posamezni programi Posebei za amstrad. checker- program za testiranje tipkovnice. Igral- In kasetofona PrepriOajte se. da je vse 0. K. New Oala. OragiSe Bra$ovsna S/10. 21000 Novi Sad TM-620 . . aafCTtIUiaOVCII InMnl aniotno«l - ts<n- - koavlal Z; pMaailerL Spana h«^ KMo- Vm lwieim«ca« M hnffMnl kalalog na na- SINCLUB PRIS'M SOFTWARE Sinclair • veO kot 1000 iger, med kate- riml SO Slevilnl nainoveiSi hltlll! • za zameniavo poSljlle sez- nam. naS spisek je brezpla- Oen, kalalog 100 din. Naslov: ^eljko ManCiO, za SincluO. An- te KovaCiOa 10/27. S1000 ni)e- ka. tel. (051)510466. TM-61S SPECTRUM16-48K iimo SMeiad. iM. 011IUM1I. RAZNO Nejtrudliivc Onon. katerega kvaliteio potr|U|ele vl sami, po- novno V vrhu spectrumovaga software prinaia: Frankia Go- est to Holl/wood. Box - ElKe. Karate. One In One - koSarka. Pyjamarama 3. Cauldron. 0^ cathlon II in Slevilne druge. BrazplaOen katalog. Tomrslav Petrovli. ^ferova 10. 41000 Zagreb, tel. <041)21 S-S09. TM-614 »AMSTRAO CPC 464» HI prIloiAostI Izmed vet 100 naiboltaih In ns)bol| atrsii -Ih programov Izbactte 1 S prei >ov po laetnl lel|l za 2000 i aa polaanlla In brazplaOnI ki MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI litlillilgiDDD litliliSaDDD litlitlilililitSi COMPUTER SHOP najveCja IZBIRA V naSi deZeli PO najugodnejSih cenah vkljuCno tehniCni servis Dolly: IBU/XT Compatible (tudi v kltu) SINCLAIR SPECTRUM 48 Kb in 16 Kb-QL- PLUS - SPECTRAVIDEO 720 MSX - ENTERPRISE - AMSTRAD CPC 464 - COMMO- DORE 64-16-PLUS 4 TiskalnIKI - Programska oprema (software) - drugl razlidni pripomofiki, kl (ih lahko uporabite pri va$em raiurtalniku UL. P. RETI 6, THST, tel. 040/61602 Moimikro 57 vaSiwnuto, Raiunalnika nimam. spremljam pa televizijo in kupujem vsa ra£u- nainiSke revije. Zadnji ias na iiaii- lanski televiaiji vse pogosleje opa- lam reklamo Sirius Elelironice. Ta ponuja za obitBjno cano com- modor/a ie kasetolon. igro. basic na modulu in navodila. Ce kdo ve ze nasiov Siriusa. naj ga poSlje Mo/emu mikru. Svetoval bi Mo/e- mo mikru. da ob/avlla ve6 naslo- vov lujih prodaiain, ki ponujajo kai boIjSega. in da uztrajno dela. Ivica Knezov)6, Balkanska 43, Split Praptosla prlmarfava pokaie, da mad vaemi )ugoilovansklml raPunaInlikitnl revl)aml prav Moj mikro objavija nalvad oglaaov tu- |lh prodafaln. Moj mikro spremljam iele od marce lelos. Videl sem, da obja- vljate pisma bralcav in nakaierim odgovariale na vpraSenja. imam dve proSnji. Zelel bi. da objauile program UTU. s kalerim se vnaia- jo V gaiaksijo strojni program!, all kakSan podoben program za ga- iaksijo. Potem bi vaa prosii. da spot kai objavite o amsirad/ achneiderju CPC 664, npr. tabeio ukazov basics in primerjavo z drugimi basici. Prosim. da o£>>aw(e aamo moji 0 galakaiji Izjamno obtirno pi- iajo Raiunari u vataj ku6l, o am- alradu pa najdala ilanek ludl v tajla aiavllki. All le V Jugoslaviji kakSen klub SinclairoYib raiunalnikov. s kale- rim bi lahko sodelovBl In imei z njegovim posredovanjem zvezo s tujino? MNad Cerimagld, Osmana KapetanovIPa 16, 89101 Trebinje Klubi. oglaaite te Miladul Imam vse hrvalske In itirl slo- venske primerke vaSega tarlasW- nega Caaopisa in nimam based, s kalerimi bi vas mogel dovoij pon- valili. Clanki so odiiini od prve do predzadnjiii sirani, ki jib nekori- slno uporabijaie za pnTcaze novih Iger. Nekatari braid ielijo. da bi se rubrika Igre raziirile, dei da revi/o kupu/ejo same zaradi nje. jaz pa jim svetujem.' nai za isle denarje kupijo revl/o Pilot video. 6e jim je res samo do iger. Vsa Jugoslavi/a se razburja, ker se sa- moigramo. inzahleva. najseloli- mo resnega dela namesto padira- nja rekordov. Bilo bi faniastidno. Ce bi rate razSirili rubriko Kotiiek za heker- je, V njej pa objavijali strojne pro- grams bralcav, poslavijali heker- ske naloge. dajali nasvele ltd. 6e nekaj me preganja: kdo ye pravza- prav heker? Mar se s lakSnim na- zivom ponaSajo ijudje. ki od jutra do vedera migajo s tisto noro pali- co (bar! joyslickom) in iSdeio po 58 Mojmikfo dasapisih-POKE za S56 livljenf? Zame to niso hekerji, temv^ brezupni primer! - vsaj v zvezi z radunainistvom. Zame je heker ft- sli. ki piSe slroyne programs, razi- skuje skrivnosli radunalnika, br- ska po operacijakem sistemu, iz- deluje haroverske dodatke itd. Vem. da bodo mnogi ugovariaii, vendar sem prepridan, da bom imei ved pnvriencev kot nasprof- nikov. Sicer pa, mar je Moj mikro revija za hekerje all ne 7 Bodi do- voij. vi pa oslanite Se vedno od- lldni. Ivan Guilin, Oubravica 2/b, Pazin OglaSam se vam prvid in si le- lim vaSe pomodi. da bi mi das nitreje in korisineje minil. Sem na sluienju vojeikega roka in vsakid, ko grem v mesto, najprei kupim revije, v katerih je glavna tema radunalnik. ^ glavnem sem kupo- val Radunara u vaSoj kudi in Svel kompjuiera. Zadnjid mi je priSla v roke vaSa revija. Povedatl vam moram, da sem bil precej prese- neden. Pridakoval sem revijo, ki ne Po kaj posebnega, loda ko sem prelistal nekaj strani, sem videl, da je to revija. ki zasiuii vse poh- vale. Na enem meslu lahko najde- mo vse. kar bi si bralec mogel leleti. To se potrdi, de samo po- gledamo naslove tern. Osebno mi je najboij vied rubri- ka Riiemo s C-64, pa tudi druge ne zaostajaio dost! za njo. Zanima me nekaj v zvezi z nakupom radu- nalnika. V nekem dnevniku sem preOral, da ye mogode C-64 kupiti za S09 mark. Ker imam sorodnike V Nemdljl. sem jim postal nasiov, ki sem ga tarn prebral. Kmalu so mi sporodili, da so Sli na listi na- siov. vendar slane radunalnik 800 mark in cena ie dve leli ni padla. Prav 10 ceno in nasiov sem naSel v junijski Stevilki vaSe revije. Ni mi jasno, all ta cena veija samo za kupce zunaj Nemdlje ali pa je no- vlnarska raca. Oproslite mi. de ni- mam prav. Alaktandar Marinkovid, V,P, 3790110 6 Koprrvnica V oglaau jasno piia, da so ca- ne Izvozne, lorej |e od njift odbit zahodnonemiki davek na vedjo vradnosL Moj mikro mi je zelo vSed in Imam skoraj vsa Stevilke. Prosit bi vas, da mi odpovonla na tola Koliko slane Kempslonova igralna palica z vmesnikom za ZX spectrum vNemdijI? Igor 6ajkuilC. Kauzlarldev pr. 13/3, N. Zagreb Okrog 70 mark. Prosim, de mi lahko odgovorite, all potrepuyem za atari 300 XL mo- nitor in originaini kasetolon, pa ie, ali je v Slovenly/ dosti progra- mov in igric zanj. VpraSal bi. ali ye igrica Ghosibuslers res za radu- nalnik ZX speefrom. Vane Vardel, Plednikova 12 b, Cel|e Marl BOO XL lahko prikljudli na televizor, polrebujei pa originai- ni kasetofon; s programl ne bo talav. Ghosibustars so priredlll za spectrum po IgrIcI, narejeni za commodore 64. Je mogode za Prvih deset Mo/e- ga mikra poslati neomejeno Slevi- to glasovnic (lorej glasovall za ved iger) ali pa je to Stevilo omeje- no (en glas za eno igro) 7 Oarfto Duda. ivana Suinja 2 Glasujete lahko za ved igar. Za zdaj Ima rekord neki bralac, kl nam je poslal okoll slo dopisnic. PisaH ste o Alarijevih radunalni- kih. kar mi je zelo Ijubo. niste pa objavili ie nobenega programa kot npr. za specirum. Imam atari 800 XL in bi vas prosii. da bi obja- vili kaj podobnega tudi zanj. S prijaleiji bi vam bil hvaleian. Imam ludi Atarijev liskalnik 1020 In vem, kje se vkl/udl, ne vem pa. kje se vkl/udi kasetolon 1010, in Imam s tern preglavice. Upamo. da nam boste pomagali, in vam zaupamo. S tern bi pridobili tudi naSe uditelje, da bi uvedli radunai- niiki tedaj. Udili bi se s tern nepra- vidno zapostavijenim alerijem. Pozdravljajo vas SaSa. Miroslav. Branko itd. Miroslav Kmjsld, 0, Dakovida 55/5, Sisak Prvl program za Atarijave ra- duoalnlke sme objavili v avgu- stovskl itavllkl. Kasalofen pa naj vam po navodillh za uporabo pri- kljudl kdo od starejilh. Piiem vam prvid. Dobh ste. ne bom pa napisal, da ste najboliSi. aaj se moraie za ta nasiov bojevati z Radunari. Mislim. da objavlja/o Radunari bolj zrele programe, lo- da komu ti program! koristijo. ko se vedina lasinikov radunalnikov v nail driavi samo igra s svajimi strojit Dost! tistih. ki se ne igrejo, komaj obvlade basic, ni mi pa Ire- be pripovedovafi. da so ti progra- mi naplsani v stro/nem jeziku. Zdaj pa nekaj o pismih. da bi bilo treba ukinili rubriki Nove igre In VaS mikro. Jaz ne mislim lako. Dobro je. da lahko braid napideyo svoje mnenje o reviji In prosijo za poinod In nasveio, In itoiksmo je, da zvejo. kaj se dogaia na trgu igralnega softvera. Tovarli Dragoljub Petrovic mi- sli. da bi bilo treba ukiniti lesivico Prvih deset Mojega mikra. ker so igre za commodore veliko Po/ySe. Se je kdajkoii vpraSal. ali ye res lako? Vsivedo. da sta bits Manic Miner in Jet Set Willy prrrayena za commodore po spectrumu. Ste siiSali za igro Lode Runner s 70 stopnjami v slogu Manic Minerja, stopniami. ki jih lahko spremin/a- mo in preslav/yamo (npr. sedem- deseto na prvo ah obtratno) 7 Ima commodore kaj tekega 7 Dobro je tudi, da ste op/av/// Solo strojnega programirania, ki yo tovariS Pelro- vid tako zagovarja. say nskareri ne znajo mil basics, mnogi so se ga pa naudili in Podeyo naredili korak napra/. Le lako nadaliujlef Vladimir RItojavIc, Malije Qubca 23. Banjaluka Dvekral ste z velikim navdvSe- njem (kar ni dudno) pisali a novi generaciji Aian/avih radunaini- kov. Gre seveda za 57 130 in ST 520. V leh diankih so bile precej skope intormaci/e. ker radunalni- . nji. Ta nay bi se po pridakovan/ih zadela v obdob/u mai-iunij. pa sem tako ludi /az dakal, da bo v julijski stevilki izSel da/yS; dianek. Ni ga bilo. Zanima me. kday se Po zadela proda/a v konsignaci/i in kdaj Porno zvedeh kai ved o teh (po vsem sodedj iz/emnih radu- nalnikih. Branko Z/sma//k lahko poSllja svoje razprave o yez/ku na razlid- ne shade kniizevnikov. to jih bo zanimalo. Drag! Branko. ni naipo- memPneye imeti dober tisk in dragpapir. ieenkratdesi'itkeMo- taka napade'. Tudi de kje piie -v- namesto -u*. ste Se vedno najbo- IjSi. Filip Todorovid. Branka Krsmanovica 1&4. NiS AlarIjevI radunalnikl bodo ie josani naprodaj pri MladInskI knjlgl. kl |o podpiaala pogodbo o konsignacljl. Rad bi vas vpraial dvoye: 1. Ali lahko pn nas dobim pro- gram The Our//? 2. Kalen ye najbol/Si prevaialnik (compiler) za specirum. ki ga ye mogode najti pri nas 7 Za konec pa Se trije poki za igro Dracula (Frankenstein). 34124.0: 26273.0: 28278,0. Prvi je zanesljivetsi. Slobodan Savkovic, Pariske komune 27, Novi Sad Najboijia prevajelnlka sta MCoder 2 (za dolo a hksno vsjl- co) in Protekov FP (plavajo^ vt- Jlca), rasnajie programs ps raja plii V paacalu. Za program The Oulll ao nam pisall is bralci Bothan Jarko Iz Ljubljana. Tomai Laskoviak Iz Csija, Oarko MItid iz V. P. Blleda, Peter MlakuZ Iz Mojatrane In Alai Torkar Iz Ljubljana. Nakate- ri bralci. U nas klidejo po telslo- nu, so program le ku^li na dr- nam trgu In bl tadi navodlla, S temi jim ne moremo uatradi: tako kot knjige to zaiditena z madna- rodno konvencljc o avtorskih pravleah, kl jo je podpiaala tudi Jugeslavlja. Sem navduSen igralec pusto- lovskih iger. Zelo ml je vie6 igra HULK, vendar pridem la do tuna- la, so zaradi lepSega pogledam v ogledalo, nakar radunalnik nariSe iwo alike, naprej pa ne znam. Med raznimi ukazi. ki sem jih vpi- soval, sem priSel tudi do tega. da le Igro mod posneli (vianuarskem Mikni ste napisali, da la ne mo- res). Res ne razume ukaza SAVE, pad pa SAVE GAME in HELP GA- ME. deprav iz lega ne Paste zve- deii kaj dost!. Zanima me tudi ail/ Pyjamarame VaSi reviji ielim Se naprej tako dobro vsebinol Jaka Tarpinc, Pariizanska cesla 44, Skof|a loka Moram pohvelili vaSo rei/ijo (la slavek je nakako postal uvodno geslo V pismih bralcev), ki je res dobra, toda mtslim, da se da Se izbplj^ti. Lahko bi obslajala po- sebna rubiika, v kateri bi si Ijubi- lelji iger izmenjai/ali navodila za le sedaj naipopularnejSe igraCe in y kateri bi se kdajpakdaj pokazal tudi kak POKE za lajSanje teiay. Toda krllika nl moj poklic in niti moj poyod za pisanje pisem. Imam namred disto drugadne na- Prvl je: v /uni;skem Mojem mi- kru je neznani Tomai iziavil. da SO program!, ki jih objavljate vprilo- gi, vsi bedasti. Splob se ne stri- njam z njim in zanima me. kakSen program bi napisal on! Saj ne. da bi bill program! protesionalni. to- da saj niso narejeni zalo, da bi se z njimi igral (razen nekaterip, se- veda), ampak zalo. da se ob pro- udevanju, kako so narejeni, udiS basica in raznih Irikov ter dobiS ideje. Naspioh so nekateri dobri tudi za igranje (Loved. Oirka itd.). Pa Se nekaj (to sodi ie k drugemu •namenu-l Zanima me, zakaj te nekaj dasa ni bilo programov me- Sedaj pa nekaj vpraSanj: I Kako (in de) pristajaS v Code- Name Matu na planelih in kako hodiS iz sektorja v saktor? Ze kaj polrebujeS t'pki W i T? 2. Kako prides v Spidermanu dez ventilator (large tan) in ko si v ^aku. kjer te kar naprej nekaj ustavija? Kako dobiS -web fluid- in kako lahko premagaS sovrai- nike? 3. Kako V Huiku dvigneS loputo V Ileh (V kupoli SI. 1)7 ielel bi. da mi na ta vpraSanja odgovorijo Mikrovd (bralcem ni zaupatl). Matija Koatavc, Hekka 35. Ljubljana Program meaeca objavlino aa- mo takrat kadar dobimo kaj za- rea Izrednega. MIkrovcl zaupamo bralcem. PiSem vam v zvezi z igro Travel with Trashman. PriSel sem do konca. pobral sem namred vse smeti. volno, kokosove orehe ltd. V vseh meslih. Polujem po nasled- moj MIKRO Titova j; 6IBee Ljubljana njem vrsinem redu: Madrid-Pa- riz-Munchen-Moskva-Jeruza- iem-Benares-Kanyu-Sao Pa- s-Samoa-Aiice Springs -Hongkong. 6e koga zanimajo obSima navodila v Madridu ah Ka- nyu in drugje. naj me poklide na (068) 23-092 ali piSa na moj na- slov. Danijel Kaglevit, ^^nstanova 26, Sporodam vam. da sem odkril nekaj presenelljivih USR. Zadnl- mo z USR meseca: GOTO USR 5377. Odkril sem tudi nekaj zelo lepih Stvari. NapiSite: CLEAR 24000 (ENTER) PRINT USR 24000 (ENTER). Giede glasbe pa napiSile: PRINT USR 6830 in ENTER, pa Se zaradi mene stokral BREAK. Poizkusite tudi: GOTO USR 4677 (ENTER in Se 2x ENTER). Za konec pa Se: GOTO USR 77. Jam uaiar, Kriva pot, n. n., Ljubliana-Polje Na kratko: mam spectrum in bi se rad naudil forth in (morebiti) logo. Kaj naj storm? Nlkla Boanl£, Put udarnlka 258, Spilt Barite Moj mikrol Pred nekaj meseci sem zadet brati Moj mtkro in imam vtis. da je to pri nas najboIjSa revija, ki se ukvarja z radunalniSko tematiko. Najboij so mi vSed prve sirani, kjer predstavijate nove doseike do- madih in tujih podjetij. ki izdeluje- jo radunalnike in opremo zanje. ielim si. da bi oslal Moj mikro lakSen, kot je. da se ne bi spreme- nil. ker bo tako oslal najboIjSi v driavi. lamar Avdl6, Tuzia Malo sem brkljal po programu Sir Lancelot in odkril precej o - Program ima 24 slopenj. - Na zadnji stopnji je v ozadju velik. bleSded se nepis: WELL DO- NE. (Dobro opravljeno.) - Zivijenj imaS lahko najved to. Ved tudi ni priporodijivo: pro- gram se tedaj bistveno ujjodasni, ker V spodnjem delu zaslona mr- got! golazni. - Po 24. stopnji se ne IzpiSa nobeno sporodilo v slogu -Con- gratulations-. ampak te program kratkomalo poSlje nazaj na prvo stopnjp. - Zivijenje dobiS za vsakih 10.000 todk. Trikrat sem prehodil vseh 24 stopenj. in de mi neki usmiijen pnjatelj ne bi izkijudii ra- dunalnika. ne vem, kaj bi bilo. Kerje s Stirimi iivijenji nemogo- de prill do konca igre. sem naSel KATALOG PROGRAMA ZAZXSP|£TaSiU_ NAROOlLNICA Napreklicno naroCam KATALOG PROGRAMA ZA ZX SPECTRUM. Cano 400 dlnarjav bom plaCal: a) poitarfu ob pravzemu bj^ vplaiilom na ziro raCun 60801-603-15297 In a poalano lotoko- NOVO! IZVIRNO! VSEBINSKO!: KORISTNOi Iinlo 2 a neskonCno Hvl/enj fzaraai indeksnega naslavIjBnjB to ni bilo lahko). Posropek je nekoliko boll leiaven. lode tiali. ki jim ib ka/ do lega, ns/ kar poskusiio. Torei: - Nalotl Uons 3U na naslov soooo. - Na #FDC8 (45000) vpiSi strojnl program za nalaganje: 3E, 67, DD, 21, 0, 70, 11,80, 24, 37, CD, 56, 5, C9. - PojOi van iz Monsa in poieni Strojni program z ukazom USB 45000, KI nalo2i glavni slrojni del (za screenom), - Po nalaganiu po2enl Mons z USR 50029. Pogrebne korainice nisem mo- gel spraviti s poll, ker je dobro sknta in ker nisem imel vet tasa S nalu grem v vojsko na Vrhniko). vas Tako kot mene moll taka- nje na pomik zaslona (scroll) z moirtkom in si 2ellte ie kaktmh opci|, se akcija nadaljuje takole: - Poslavi kazBiec na 7104 in vpiSi: C3, 36, 5D, - Na71B5vpiSi; 3E, DF, DB, FE, IF, D2, 6D, 5D, 1 F, D2, 57, 5D, IF, DA, 35, 5D, FD, 35, 7, C3, 57, 5D. S tern je -ustvarjaino- delo opravijeno. Treba je samo se na AFD3 in AFD4 vpisati C2 in 4 (za snemanie lako predelanega pro- grama). Poiem pojdi iz Monsa, natipkaj USR 45000, pozeni Irak in delo le kontano. Opcije so naslednje: 1. pritisk na lipko P le prestavi na viS|o stopnjo 2, s tiQko 0 ostaneS na isti slopnji 3, s tipko I zmanjSaS Stevllo 2i- vljenj, kar nekoliko pospeSi igro in je koristno po vsakih 10,000 totkah, ko OobiS Zivijenje, Opci|o dolotlS po pogrebni ko- ratnici, ko ratunalnik caka na se igraS ponoti m Imajo tvoji domaci rahel spenec, ti bodo ko- rlstili tudi naslednji poki: - Na 7224 vpiSi (39, S tern boS odstranil pomik (scroll) v desno z zvokom in potrnjenjem zaslona po kontani slopnii, pa tudi zvok pri pobirariu predmelov, Na 7A9F vpisr C9, Ne bo uvodne slike in glasbe, Ce rad takaS, vseeno pa botes POKE za neskontno zlvijenj, vsta- vi nitle na 71 0 4, 5 in 6. To je vse, seveda pa ne velja za lisle, ki bo- do uporabili prei opisano metodo. Za povrh objavliairr POKE za igro Bomber-Man: POKE 33248,0. Na naslov 32851 lahko vpiSeS Stevllo zlvijenj, na naslov 32846 pa Stevllo stopenj. Milorad Zlvanovit. PozeSka 31 a. Beograd KonSno nokaj konkrelnaga prI nasi Zelo me zanima vaSa akaja Moj mlkro S/oveni/a in upam. da bo uspeSna. VpraSani zazdaj ni- mam. aal po (I'sfem, kar sie napi- sail V reviji, vidim, da bo to nakaj straSnega-. Kar zadeva otipava- n;e lerena, vam sporoiam, da se zanimam za nakup dalov in doku- menlacije. Imam drugo vpraSanje. Pri spacirumu * mi je pregorei video dip SN94459N. Se da nameslo niega vslavili slandardni dip Dubrovko Lusicit, Sigel 7Aril, Zagreb Video tip lahko zamenjale s standardnim. Prosim vas za podatek, k/e bi lah- ko kupil koneklor za dodaino opremo apeclruma. All ga /e mo- gode doblli pri nas? Ce ni, kje ga lahko dobim v tujini in po kakini Oragomlr Bosanac, Dr2iteva 6/IV, vnod, Zagreb PovpreSajte na naslov: Hardwa- re servis, AljoSa JerovSek. Verje 31 a, 61215 Medvode, tel, (061) 612-548. Pridruiujem se Uatim, ki hvalijo Mol mikro. DoPrvam revi/o Com- pulbrPersdnIich V namSdini, in ko jo primeriam, vidim. da /e Mo/ mi- kro na zares visoki ravni. Toda dodatek s programi v srbohrvaski izdaji mota biti preveden. VStevii- ki 6 ja program Poll over commo- dore 64 oerazum//(V. Zato vas pro- sim. da vprihdonie ob/avllale pre- voda posameznih slovenskih be- sed. kot sle podali ie prej. Ta pro- gram sem prilipkal a precei napo- ra in ga ne morem pognati Prvo vptaSania. ki se prikaze na zaslo- nu, la meni nerazumijiva sloven- ska beseda. Zaman sem se mudil s prelipkavaniem. Prosim avtorja Gojka Jovanovida za podrobneiii odgovor, kako naj uporabljam program. Pripravijen sem pladaii popovzel/u. Ivica Karnlntlt (za Dokita) 56420 Bol na Bratu Pri programu je llskarskl Skrat zamenjal besedlll za Slovensko . In srbohrvatsko izdajo. Prevod ' za naiega braica objavljamo v tokralnl sbh. Slevllkl. Slar sem I3 let in imam radu- nalnik ZX spectrum. Naiprej bi rad pohvalll odhdno zasnovo revije. vendar me moti/o podobne stvari kot tovariSa Miljo Sfermana iz Aj- dovSdine. Zakai ne more biti slo- venski Mikro slovenski. srbskohr- vaiski pasrbskohrvalski? Ima tudi Sem zagrizen konlrabanlist Za doigo so me mudila vpraSania. ka- ko se reSili zveri in kje dobili /an- lar. Na vse to je odgovoni mo/ somiSlienik iz Aidovidine. V za- meno mu odgovorim: v Beagradu enostanvo vlipkai -DAJ REGO- in radunalnik se bo vedel. kol da bi vtipkal -INVENTURA-. le da bona spisku nameslo rage vremenska napoved. V zvezi sKonlrabanlom me zanima se nada(/evan/e vpra- Sanja: ka/ poteti z vremensko na- povedjo Ikljub mnogim posku- som le nisem mogel pripravili do tega, da bi spregovorila kai o vre- menu)? Sedaj pa ie vpiaianja v zvezi z igiico Skool Daze: 1. Ko poberem vse zastavice. zvem Sifro za sef od ravnafel/a, uditelja kemije in uditelia zemlje- pisa. medlem ko udilelj zgodovi- ne vzlra/no moldl. Sliial sem. da ga je treba pripravili do lega. da pove ieinico svojega rojsiva. Je to res? Ce je. tako ga spel/em k 2. Je vazno. pa kaierem vr- stnem redo vnaiam dele sifre? Mate] Wolf. DraZgoSka 3. Kranj Dosage! sem nekai novih rekor- dov V igri Decathlon: 100m 6.84 400 m 28.30 tSOOm 264.24 viiina 2.46 Nai povem Se to. da diska ne morele vredi dlje kot 75.90 m. Tudi jaz vas prosim za razlago igre Skool Daze. Pobrel sem vse zaatavice, zvedel Sifre. vender je uditeli zgodovine node povedafi. Si'cer pa niti ne vem. kaj naj s Siframi naredim. Vedkrat sem pre- bral pismo Crocodile Sofia, ven- der ni V n/em nobene raziage. Mikraiki pozdrav! Aljai Bimek. iitna13, Ljubljana V urednistvu se nihte ne igra Skool Daze. Qrebalerikl aakular- )!■, pomagajte vendar kelegom v Kol vaS stalni bralec vas spraSu- jem: aii se ob amslradu CK 664 dobi softverski paket fvreden 100 funtov)? Senad DIzdar, Bui. Bralslva I jedinstva 28/E. P. S.: Upam. da nisem nadleZen. Ob CPC 664 ne ponujato take- ga adarllaa. P. S.: NIate. Stvarna pisma so nam najljubia. Stare sem IS let. osnovno Sdio sem kondela z odiidnim uspehom. Zdaj sem se vpisale na malema- tidno-fizikaino racunalniSko smer na gimnaziii. V drugem razredu se nameravam odiodili za programi- Trenutno nimam radunalnika. rada bi pa kuplla ZX spectrum. Mi lahko poveste. kje ga prodaiaio in koliko bi slal? Bi bilo morda bol/e potakefi. da mr profesor pove. ah bom V prvem razredu polrebovala radunelnik in keten na/ bi bit? Mi lahko priporodite kakSen dasopis all revijo. ki sla bol/ za zadetnike ? Ifeta Pjanic, KamitanI (Mujani) b. b., Kozaraec Z nakupom se vsekakor splats potakatl. sal so ratunalniki iz meseca v mesec ceneiil, Najbo- l|e li bo svetoval profeaor. pripo- rotll pa II be tudi literature za zatetnike. Najprei nai pohvahm revi/o Mo/ mikro. Ima le neka/ napak: igre v rubriki Nove igre so ie zaslarele. Imam ZX spectrum, ki ga po mo/e ie preved zanemariate. Se neka/ vpraSani ■ 1. Zanimam se za radunalnike ' commodore 128. amstrad CPC. atari 520. afar? 800 XL Prosim. de bi mi povedali. kateri /e bolfSi po softverski strani. m nphove cene. 2. Ah je res. da ima commodo- re 128 vdelane tri mikroproce- 3. Ah se da za spectrum naredi- ti model za Hyperbasic ? Grega PUgram, Ul. Konrada Babnika 24, Llubljana 1. Preberi majsko Stevllko Mo- jega mikra. Po softverski plall je najboijsl commodore 126, kl lah- ko sprejma na tisote programov za commodore 64. 2. Vdelane ima procesorja 8502 in Z 60. 3. Programa s Commodorja- vega module ni mogoCe prenesti V spectrum. za pomod na svap priliubl/eno ra- dunalniSko revi/o. Prad kratkim sem ludi sam (asfnik amstrada CPC 464 in me zanima/o nekafere podrobnosti v zvezi z n/im 1. Je mogode povezau verzi/o tega radunalnika s kaselotonom 1464) in verzi/o z diskefnim pogo- nomie64)v 2. V aprilski stevilki Mo/ega mi- penman. Tam piSe, da se da prt- kl/uditi na radunalnik samo z vmesnikom BS 232. lakega pa v amslradu ni. Kako naredili pove- Zlalko 1 Malic. Marsala Tita b. b.. Vehko Laole 1. Prav o tern pise v tej stevilki nsS sodelavec Vojno Banjac. 2. PoCakajte, da bodo penman priredlli ludI za amstrad. Her- dverska povezava ne bi nIC zale- gla, saj nl rtsalnik zdruiljiv z ra- Cunalnlkom niti po softverski plali. moj MlkRQ NAGRADNI KVIZ 61606 Ljubljana 00 prebiran/u ilanka YU aceni vlabaio pirali se nakako niaem mogel stnniali z avlorjem Otlom Jakhlom. Oba sva enakih miali glebe tega, kako so razdeljeni la- stniki teh Cudeinih strojekov. Za- taknepaaepri oceni plratov. Res. da to ni nakakina naiboli poilene stvar. ampak sedai si pa zamisllte lugoslovansko ratunalniSIvo brez piratov. retem lahko kar brez pro- gremov. Vsaj /az si ne morem za- mislili jugoslovanskega lastnika mikroradunalnika (razen ledkib), ki V tu/ini kupu/e npr. program Nibbler za schneider all pa kaleri- koli drug program po angleikih censfi, ki pri boiiSih igrah znaiaio SOOO dinariev (mimmalnol. ie pa lahko enak program le z r\ekai- dnevno zamudo dobi pri naibiii- jam piratu za recimo 500 dmarjev (maksimaino). razcvet mikroradunalniStva pri nas zahvalimo piralom, lo res ne. Vendar sem prepridan, da bi veii- na lasinikov radunalnikov prodala svoj iudezni slro/dek. de ne bi bilo na voijo poceni programov, igric. Seveda ostaneio lukaj Sa prijalelji, ki li zaston/ posname/o program. Ampak. kol je deial ie Crt Jakhel. 100% pri/atelievih pri- jalaljev dobi svoi program pri pi- ratu. Pa smo spat na zadeiku . . . Res pa bi bilo Ireba zniiah ceno domadih programov (ki tudi niso slabi). Pogleimo si npr. ure/eval- nik besedila ines. ki siane 600 di- nariev. To res ni predrago. vendar se nam zdi Slevilka ogromna. kar smo pad navajeni piralskih -niz- kih- cen. Na drug! strani stane prirodnik za Ines 700 din in tu je la nesporazum. V program je bilo vlozenega prav gotovo ved dale, pa le cene/Si od tankega prirod- Prepridan sem. da piratov ne bamo odpravili dez nod. Ko je lov. Jakhel navedel dve moinosti za v prihodnie. sem bil nakako bolj za- interesiran za prvo molnost. da pushmo stvari ledi po slarem. Bo- mo le videli. kako bo. Sa; edmo na piratskem Irgu vlada/o tiste grave zakonitosli glade povpraSa- van/a. ponudbe m cane. Cane pa- dajo. pada/o . . . Konkurencal Tudi organiziranie radunalniSkih klu- bov ne bi bilo od muh. Tudi lako V London potuje fovica V iulijaki Stevllki smo vam zastavMl nekaj vpr^anj s privlainim skupnim Imenoval- cem -nagradni kviz-. Zanimalo nas je. ko- liko se naSi braid spoznajo na rabunainlke, in smo jim poskuSall nakollko popestrltl ppdtniike .ZaCelo se je slabo. Najprej smo ugotovili, da tudi V kvizu nismo ImunI za napake. Naredili smo eno mikro In eno makro. Makronapadno je bilo zastavijeno vpraSanje 3. Commodore in Atari protzvajala namrei kopico rabunalnikov z nad- vse raziibnim Stevllom tipk. Mikronapaka je na- stala V vpraianju 4. Zanimal nas je raiunalnik na 4. strani junijske Stevilke in ne tisti na 6. strani. Vpraianj 3 iit Razoiaral nas je tudi odziv. Julijaje kazalo. da odgovorov sploh ne bo dovoli. da bi lahko pode- lili vseh too nagrad. Izkazalo pa se je. daskrbno tehtate svoje odgovore. saj so se prav v zadnjih dneh v uredniitvo usuli gigabjrti dopisnic z reii- tvami. ob katerih smo se ved kot potola2lli. Vse nagrade. razen prve. smo Zreball Iz vseh prlspe- lih dopsnic. potovanje na sejem PCW v London pa same iz dopisnic z vsemi pravilnimi odgovori. Zelo malo jih je bilo. zaiditni znak radunalnika ISM PC. Oejstvo. da si zapenja hlade. tega ne spremeni. Pri drugem vpraSanju je neki reSevalec iz Va- Ijeva domneval. da je mnemonik za vrnitev iz p^programa v kodi Z-80 VTS. kar naj bi pome- nilo VraTi Se. Bli je edini <k sredi). Najbolj selektivni sta bili vpraianji 5 in S. Pre- nekateri redevalec je namred pridakoval. da je gobelin ena tistih bedaslih reditev v stilu strojev za mazanje paladink z marmelado. Slonokodde- ne obaie in Mirka in Siavka. Resnica pa je. da je sliko naredila stara mama diana urednidtva. ki radunalnika nikoli ni imela pred seboj. Vedina odgovorov ns vpradanje 6 se je v duhu Alarijeve evforije glasila. da je na sliki. CD-ROM, a je bil le Sonyjev digitaini gramofon. Menda so vsi pravlino ugotovili, da strojev za mazanje pa- fadink z marmelado ne izdelujeio in da Fotoke- mika Zagreb razvija lilme, ne pa radunalnike. Prof. dr. Ivana Bralka, znanega strokovniaka za umetno inteligenco. dtudentje populamo imenujejo Clive. Nai nam ne zameri. de smo si podobnosi Izposodlli za nad kviz. Prav pn tem vpradanju je odpadla vedina tistil). ki so se pre- tolkli skozi prvih dest. Za prihodnie se zapomnL te, da je Clive Sinclair ie precej pledast. in preli- stajte mardevski Moj mikro. Kdor je pridel dez to oviro. se je obidaino lahko zmotll le de pri brisanju informaeij iz EEPROM (electronically erasable programmable reed only memory) all pa pomedal Valhallo In Robbita v vpradanju 12. Dobili smo 509 glasovnic. Prve tri nagra^ce smo ireball samo iz glasovnic z vsemi pravilnimi odgovori. Teh je bilo 30. poslali pa so fih: 1. Jovica Kosid. Beograd 2. Tomai 2el. Maribor 3. Darko Zvonar. Ravne 4. Roman Poljak, Lescs 5. Nebojda Novakovid, Beograd e. Rok Selan. Ljubljana 7. Alenka Marolt. Ljubljana S. Sergej Rinc. Skofia vas 9. Dudan Indid. Beograd 10. Joilca Snoj, Ljubljana (7 glasovnic) 11. Vekoslava Voldid. Ljubljana (4 glasovnice) 12. Slavko &3rn. Ljubljana (4 glasovnice) iS.Tomo Vrhovec, Ljubljana (3 glasovnice) 14. Ana 6esen. Ljubljana (3 glasovnice). V nasprotju z vsemi zakoni verjetnosti je bil izireban Jovlea Kosid, Bui. AVNOJ-a 133/20. 11070 Novi Beograd. Jovica bo tore) odpotoval za osem dni na sejem PCW v Londonu. Kupon NAGRADNI KVIZ ftvjTO-Jh V'b"b^2o; b.cAoSl t«oee*e 13 aSlca 14 . e»<l live . 3 Tretjo nagrado.svetlobno pero. jeireb podelil eni od glasovnic. ki jih |e poslala Vekoslava Voldid, Einspielerjeva S a. 61000 Ljubljana. Drugl redevalci. kl so odgovorlii pravilno. poj- dejo na radunalnidkl tedaj v Ljubljani. Izireball smo tudi 120 redevalcev. ki bodo do- bili manjie nagrade. Prinesei jim jih bo poitar. Moj mikro 61 zmwsTvuM riUfT«Tiim. C oro je glodal skoz okleplje- no lino saiastoga bivalnika na robu naselbine. posla- vl/ene v kotiini pod gorsko variga. Urban le bit privajen lega ra/gla- da od zgodnie mladoati. Najbri je gledala lo goto ie njegova mati. ko ga le nosila in dojila. Tako se mu je vtisnila v zavest kol leme- Ijna podoba zunanjega sveta. s katerim ;e ime/a naselbina le mala stikov. Bivalniki so bill namrei porezani s hodniki in Sirokimi prehodi v zapno celolo, kije ime- la laslno azraCevanje in odplako- vanje. neodvisno od zunanjih vre- menskih razmer. Vedina preblval- cev ni eulila potrebe. da bi hodila saj so vsi drug! snemali prizore iz naselbine. druiice. otroke in do- maie llvali, najbolj iznajdljivi so SB lahko pohvalili celo s posnetki opolzkih prizorov in orgij. Urbana pa je obsedia gors. Ker mu ludi posnetki niso odiehtali pravega pogleda nanjo, je kupil moian daljnogled. Tako si je lab- ko goro prioiiiai. Kadarjepriiel iz obrata prekroianja odpadkov. kjer je moral ves 6as gledati. kako se nagnusni odpadki in odplake meSajo in prece/aio, je poslavil pred lino stojalo z daljnogledom in si odpodival odi z ogledova- njem gore: zdaj je poznal ie sko- raj vsako skaio. zajedo in razpo- ko. slednje samofno rogovilaslo drew nad prepadi. Pozneje je pogosioma sanjai o gori: da se vzpenja na greben brez vrtoglavice in prostorobolja in da mu srce prepeva v zmago- slav/u. Prebudil se je in se zavedel resnidnosli. 2alostno je sirmel skozi lino Ija. kjer se /e pod ozvez- denim nodnim nebom skrivala gora. Ni si izbiral druiice, deprav mu je nadzornigki sWn to dopuSial. PreveC je bit obseden od gore. Staia je tarn zunai kol izziv, kol posmeh bednemu Clovedku. ki je izgubil zmoinost gibanja na pro- stem in ki je ni mogel osvoiiti. du poskuial iz peska poslavili njen sirmi vrh. vendar se mu je venomer sesipai. Z doraiianiem se je spreminja! tudi njegov od- nos do gore. Lotii se je upodablja- n/a njenih skalnih pobodij, ko jib je krasila snezna odeja, kososev vrb zaplelali oblaki in ko jo je osvetljevalo zaha/ajode sonce. S posebnimi blestii/nimi barvami je poskuSal pridarati na keramidno podlago njano podobo 1/ polelnib juirih. kojebila vsakotiinaymrdi- ni, gorska ovrija pa so iarela v odsevih prve zarje. Ni bil zadovo- Ijen s svojimi stvaritvami: pogleda na goro. ki se mu je odpiral skozi lino, ni mogel ponoviti. Urban je postal po sluinem in vidnem vcepljanju lemeljnega znan/a in poklicnem usmerjan/u pripravnik v obratu prekroianja naselbinskih odpadkov. S prvo nagrado si je narodil slikovni sne- malnik in zadel snemali goro. Posnetke si je potem predvajal na velikem slenskem prikazovalniku. Pedki prijatelji. ki so ga obiskova- li, so ga Imell za velikega dudaka. Bil je veder pomladni dan: po- nodi je dezBvalo in gorovje na obrobju kollinesejejasnozadrlo- valo na obzor/u. Urban je naredil nekaj korakov in obstal. Pri srcu ga je stisniia neznosna prostorska preganjavica: obdulek je Imel, da se bo zdaj zdai obok neba povaz- nil nanj. da mu bo gorovje zgrme- lo na glavo in da se bodo tia za- majala in ga pagoltnila. ObSia ga je vrtogiavica in siabost v ielod- •Prostorobolie. kaj?- /e vpra- ial. -Pomirlse. Le redki Se prene- sejo ozunje. •• Ves bled je Urban pohitel v svoj bivalnik, kjer je izbruhal v odpla- kovalnik svoj strah in nrepenenje po gor i. Spaznal je. da na bo nikoU pri- Sel do nje. kaj Sale na njen vrb. Nemodno je sirmel skozi okleplje- Zdravnik ga le zadudeno po- •Ne. Zakaj pa bi ga potreboval? Bodi zadovoljen. da se je dtove- Sfvo tako dobro prilagodilo zapr- hm prostorom.- Vendar Urban ni bil zadovol/en. Gora je ostala njegovo hrepene- n/e. Omislil si je Se modnejSi da- Ijnogled. Z njim /e videl ie skoraj vsak kamen na vrbu, tja pa le ni mogel. Vrb /e bil zanj neOoseien. Tedajje obiskala naseibino pro- dejalna san;. RazgiaSah so. da labko z majhnim neboledim pose- gom vslavijo v dioveSke moigane program. kakrSnega s! kupec iz- bere. Proda/o mu labko dal/no po- potovante. pustolovSdino. l/ube- zensko dogodrvSdino - skralka tse. kar si ieli. a ielje ne more uresniditi. Prvi kupec v prodaialm sanj je bil Urban. Notran/osl je bila opre- mljena s stenskimi zasloni, na ka- lerih so se v kndedih barvah pn- kazovali razgiedi z juznib morii, polarnib sneiin, iz pragozda. ve- soljskih prostranstev. Vmes so vi- sele leike Skriatne zavese. diSalo je po cimelu in drugib tujib diSa- vab. phiigale in ugaSale so razno- barvne razprSene ludi. Urbanu je bilo nelagodno. ko je izza zaves priSiB bohoina sveilolaska, able- dena v iarivo oranino in lesno iwnwo zflSLOwa opnjelo oOleko. S skrii/nostnim nasmeSkom ga je povabila v koti- iek med aavesami. •Zaupaj mi svojo ielio nedosei- no in ustregli ti homo,- /e obeta- /ode reklB. •Rad b! piiiel na goto,- je po- Prodajalka sani ga je nejeverno premeiila s i/elikimi sinji- •Na goto ?• V njenem glasu sla bila zadudanje in rahel posmeh. •Si ne bi rate omislil pragozda, rosna mladanke ali pa polala na krislalnl aateroid‘’~ •VsB zivlienie si zelim, da bi priSel na goto. Pa imam vrtogla- VICO in prostorsko preganjavico, • la vztra/al Urban. •Kakor iehS. Samo programa a goto n boS -Pornni. da ima blokator omejen das delovania. Poseben pisk te bo opozoril, kdai se boS moral vrnili. da opozorila ne boS upo- Sleval. prodaialna ne prevzema nobene odgovomosU ved. To si tudi podpisal V prijavnici. Sva se razupiela ?• •Razumela.' moral podakali. da ga izdelamo, ■ )e spat vl/udnoslno pri/azno rekla tn mu ponudila prijavnico. -Na- tanko popiSi svo/o iel/o. Poklicali le bomo, ko bo program na- Popolnil je izdrpni vpraialnik. dvignil pribranke in vzel posojilo, da je lanko poravnal radun, sai prodajalna sanj ni biia poceni. Zaradi lega. ker si /e zaielel vzpon na doiodeno goro. je pla- dal Se enkrat loliko, kol de bi se odiodil za sp/o^en program. dakatod na pozivnico. je Urban presedal ves prosti das pred lino in zmagoslavno strmel v goro. Pogovarjal se /e z njo. -Zdaj le zivaia in naposied bom priSel na tvoi vrb.- Gora pa se ni zmenila zanj. Staia je na obzorju velida- slna, strma in neaosfopns. Dan. ko je naposied priSla po- zivnica V Skrlatni ovojnici z zlalo obrobo, je bii za Urbana praznik. Okopal se je, oblekel popoino obleko, obul plezalne devlje in se napotil V prodaiaino san/. Proda- laika mu je prijazno pokimala in ga odpeljala med zevesami v po- seben oddelek. kjer ga ;e dakaia operacijska skupine. -Brez skrbi, • ga le potolaiil br- kau moiakar s lemnimi naodniki. ki le opazil strah v .Urbanovih odeh. -Nid bodega se ti ne bo zgodilo. Za bipec te bomo uspa- vali in prilaknili v tvoje moigane blokator vrioglavice, prostorobo- l/a in strabu. ko se boS zbudil. boS labko Sel na goro. Hobenib boladin ne bo: ta red ni vedja od nievega zma, prikijudki pa so la- n/Si od lasu.- Pokazai mu je drobceno nsprs^'o. "Lezi in se Moral se )e podrediu. de /e ho- tel na goro. Legel je in preden so mu dali uspavalo. mu le glavni operalerzebidal: Tlesknila je injekci/ska piSlola. povzrodila neznalen srbez na lili V komoldnem zgibu in Urban se le pogreznil v sen. Zbudil se ye zunai naselbine, v odprtem voziiu. ki je brzelo po magnelnem tiru proti bribom. Opazovel je pokrajino, ki je beie- la mimo, nebo nad sabo, prepre- zeno z belimi oblaki, in presene- den je bii. da ga ni ved sirab pred odprtim proslorom: nasprolno, SIrjavB mu je vzbujala dudovit ob- dulek ugodja. ki mu ni bii znen. • Tu le bom poiakai,- je rekei. •Pot na goro je zaznemovana in ne polrebu/eS vodmka. Vender ne pozabi na opozoriino zname- nje: ko ga zasliSiS. se nemudoma Urban je obljubil. da se bo dr- iai navodila. in zadel se je lebkot- no vzpenjati po zaznamovani poti PriSel ye iz gozda in opazil, da se ye ie precej vzpel. Dolina je Nabrai je Sopek cveija in jo mahnil naprej. Zdaj se je steza Vila med krinim skalovjem. mimo prepadov in za/ed. mimo zelene- ga vednega ledu. ki ga je toliko- kral opazoval z dalinogledom. Vender ye bilo tu vse drugade: led je imel bladen vonj po IrhIinI In leskeial se ye v raznolerih zelenih in modrih odtenkib. Zadnji del poti ye moral plezati in se opriiemali opniemalk, ker je bila pol vse Oo/y sfrme. Hilel je. da bi bii dimprej na vrhu. Zadnje metre se je plazil po vseh Slirih. oklepljeni bivalnik in se spel spri- jaznili z ZBprlijo. s prostorsko preganjavico in vrtoglavico. V hipu se je odiodil: naj piska. naj opozarja, vrnil se ne bo. 6e bo blokator res nehal delovall. naj neha: zdaj. ko je k’se to spoz- nal, ge ne more ved napasti vrto- glavica In prostorobolje. Ni vedel, kako je splob mogel iiveti s temi nedlogami. Sedel je z nogami dez rob pre- padne skale in gledal v global pod sabo. Sonce se je nagnilo in spodaj so se ie piaziie temne sence. Po vrheb pa je Se vedno svetllo sonce. Napa/Bl se je z lepoto sveta. vtisniti si ye hotel v spomin vsak prizor, vsak pogled, ki se mu ye odpiral z vrha premagene gore. Spot je govotii z goro. Boiel ye kamenje in Sepelal: ‘Lepa si. go- ra, lepSa kol vsaka ljubica; spre- jeia si me kot zgubijenega i/ubim- ca. Ljubim le. gora gorasta ...- Sklonil se je k iziizanemu kamnu in ga poljubil. Kamenina se mu ye zdela bolj iiva kot vse. desar se ye doslej dotaknil. Tako se je pogovarjal z goro in se ijubkoval z njo. Izgubil ye ob- dulek za das. Se enkrat mu je v glavl predimo zapiskalo. a se ni zmenil za opozorilo. Ostal je na vrhu gore z goro taka dolgo, do- kler mu ni nekje v zadnjem delu lobanje zazevala praznina. kakor da bi se ustavil Irak zavesli. Tedai ga je stisnilo v prsih. Vr- loglavi pogled navzdol ga je astro presekal od srca do modni- ka. Kakor da bi ga gora nenado- ma surovo zvrgla z vrha. se je prekucnil v prepad. Padal ye v brezno, a ye Se vedno ljubil goro. ZdrSmii se je na leiiSdu v racijskem oddeiku prodajalne sanj. Odalar je srepo strmel venj in zmajevai z glavo. gore. Potem ye priSel n Oddabnil se je in s PreSinilo ga je spoznanje, c vedel nidesar o ^unanyem s' Prepridan ye bil, da je gora najviS- ja todka sveta. zdaj pa je gledal na drug! sUani no^a, Se viSja go- rovja, nove kolline. gledal ye rake, ki so se srebrile po dolinab, v da- Iji se mu je zarisovala moOrina morja: zavedel se ye sveta, pro- store. razdali in Se nedesa: to ozunje, la odprii svet je ilovekov pravi svet, ne pa demenje v zaprti naselbini. ki jo je videl daled spo- daj kot plesen. kol kuino tvorbo V dudoviti naravl. Sinclair IB konSno povlekel po- 1020, ki so |o Z3liubt[enci v spec- irum ie dolgo priCakovali. Na sej- mu PCW. ki bo V zadetku spec- injma. 5 kalero se bo najpopular- neiSi anglesKi raCunalnIk lahko enakopravno meril s cominodor- )sm PC-12a, amslradom 6128 in ataniem 130. Star naj bi med 170 in 200 funti, V trgovine pa naj bi priSel konec seplembra. Vdelanlh bo 128 K HAM s pre-. ktopom pomnilniSkiti bank, pom- nllnik pa bo Se razSirljiv. BoljSa simi (V najvisji bo v vrstici S12 Io£k) m z navideznimi (virtualni- mi) zasloni. Zvok bo krmilil AV3- 8912. vdelali SO Se dvoje vrat za Igraino palico in vmesnik za 80- stoipSni (iskainik Seveda bo ra- tunalnik stoodstoino zdruSIjiv s specinjtnom in spectrumom « Upamo, da bo tipkovnica pro- lesionalna in da bo v zgomji ban- ki mogoce pognali CP.'M ^oda je le, da ni Sinclair predstavil ra- Sunalnika ie pred kakim letom. Predvsem Amslradu in Commo- dorju bi tako precej zagrenil 2>- PCW. Sunday Times in Thames Television so podeliii nagrade najboIjSim v letu 1964. 2in|0 so sestavijala znana imena z oloSke rafiunalniSka scene. Med nagra- jenci so apricot portable. Sinclair QL, atari 800 XL penman plotter. Omni reader, logo za sp^rum. White Lightning, poslovni progra- mi za QL. impossible Mission . . . Razvoj 5,2&-pal6nih disket otit- no Se ni konien. Maxell, ki ga poznamo predvsem po kvaJitetnih video in avdio irakovih. je izdeial diskeio s premazom iz Sistega ie- leza (obidajni premazi so Iz ieie- zovega oksida). Narros omogoda bistveno vedje gostoie zapisa. se- veda ob uporabi posebnih braino pisalnih glav. Na eno stran dlske- te je mogode zapisali 5Mb nefor- matiranih podatkov, naenodiske- to torej toliko kot na manj zmo- gljiv winchesleisKi disk. Glade na nerodnost in ob^jtljlvost 8.25- palCnih disket upOTO, da se bo novi magnetni sl^ pojavit tudi na bolj kompakinih 3.S-p8linih. Moj mikni 63 RECmiZIlE Poletna poplava programov JURE SKVARC S rMi lulija so V radunainliki udiinici ZOTKS predslavili nova Kasete s program! za spectrum, ki so izdie s sodelova- n|em ZOTKS in revije Bit. izdeiki so tematsko raziidni, saj so med njimi rgnce. uini in upo- rabni program!. Pojdimo kar k prvt kaseti. Na- Sfov Vachtzee najbrl redkokate- remu ka| pomeni, najboij drzni bi morda ugibali, aii ne gre za jahte. ki piovejo po morjih aii {ezerih YAHTZEE MASTERMIND (nizozemskih?). Seveda bi se hu- do uiteli. Podobne igrice se sicer igrajo s petimi kockami, na kate- rih so narrsane podobe iz Kart od devetke do asa, all pa gre kar za navadne kocka s pikami. TakSne kocke so tudi pri yachtzeeju, igri za ve4 igralcev. Zbrati moramo ra- zlidne komOinaciie Steviik, najprej dim ved enic, dvojk in take naprej do Seslic, nato pa pridejo kombi- nacije, ki so znane iz pokra: Iri enake kocke. maii in veiiki niz, dtiri enake kocke, poino (3+2 kocki) in seveda yachtzee, ki pomeni pet enakih kook. Ce ne vr2emo nid pametnega, imamo pa veiiko vsoto, si lahko to napidemo V rubriko rezerva. Vedno. ko smo na visti, imamo na voijo tri mete. Ce se nam 2e prvi posredi, lahko takoj piSemo rezultat In se nam todke SteJejo dvoino, sicer pa me- demo samo kocke, ki nam ni$o vded. Oe nismo dobili nobene no- ve kombinaeije, si moramo v eno od rubrik pisati nidlo. Pojdimo sedaj k samemu pro- gramu. Qrahdno je iepo narejen. V levem zgornjem deiu je labeia z vpisanimi rezuitati, na desni pa kvadratek z razlago k rubriki v ta- beii. na katero kaie puddica. To je zlssli pomembno za zadetnike, saj sprva Se ne vedo. koliko lodk dobe za posamezne kombinaeije. Nad tern kvadratom je ime igraica, ki trenutno mede. V spodnjem de- iu zaslona so kocke. Kocka, ki jo lelimc zamenjati, spremeni bar- vo. iV. irno-belem teievizorju je sprememba bistveno siabSe vidna kot na barvnem, kar vdasih maio moti. Prav na dnu zaslona se Izpi- sujejo komentarji. Teh je premalo. da bi bill lahko zabavni. saj se ponavljajo iz meta v met. "Ferdo pis- pomeni. da moramo zapisatl izkupidek zadnjega meta, -bolje vrabec v roki...- pa se poka2e vedno. Ko zapiSemo ze prvi met. Treba je redi, da je program pre- cej bistroumen in tako{ ugotovi, da imamo dober -Stih-. Tedai nas povpraSa: -Kako pa ijubezen?- Na prvi pogied je komentar pov- nimo, da se sredi pri hazardnih igrah in ijubezni izkijudujeta. Najvedie vprasanje pn tej igri je. koliko ijudi jo bo kupilo In se z njo tudi igralo, sa| ni tako sploSno znana kot Sah, pa tudi slonokoS- dene kocke so za dotik bolj prijet- ne kot iepijive radirke. Na isti kaseti le tudi program Memo. 0 tej igri ne bomo izgu- bijaii preved besed. saj jo je vsak programer zadetnik napisai kot svoj drug! program (prvi je navad- no bioritem). izvedenka na kaseti ima tudi dodatek. da radunainik ugiba kombinaeijo petih barv (iz- med osmih) In jo seveda ugane. Ta del programs je sicer bistveno teZe sprogramiratl kot tistega. kjer uganjujemo ml, vendar je za uporabnika povsem nezanimiv. Avtorja Yachtzeeja in Mema sta Uiha Perc in Lado Baumkirher. Kaseta stane 1300 din. Program Joypen avtorja Iztoka Saieta se uporabija skupaj z vmesnikom za krmllno palico (JoynickI in svetiobno pero (lightpen). Qre za risaini program s precei bogato izbiro ukazov. Ri- Semo iahko pike. drte. loke, kro- ge, drke. lahkp pa tudi zapoinjuje- mo. Vse to iahko vidimo tudi v drugih podobnih programih. Ma- io boil zanimiva pa je moZnost, da si dele zaslona shranimo In si ta- ko deliniramo nabor standardnih llkov, na primer znakov za eiek- tridna vezja. Kurzor grobo premi- kamo s svetlobnim peresom, fino pa gn nastavimo s krmllno palico. Upo svetiobnega peresa ni prav me prijetna, saj zaslon pri dolodanju poloZaja peresa slra- hotno pobllskava, kar gotovo ni v prid daljSemu deiu s tern progra- mom. Pri demonslraeiji programs je pfidio tudi do nerodnosll, ko se je kurzor renadoma Izgubll nez- nano kam in ga je avtor programs dele po daljdem iskanju spet pri- daral na zaslon. Vpradanie |e. ka- ko bi se pri takem iskanju odrezal nevedd uporabnik. Povem naj de to, da je b<ia demonslracija na iskrinem teievizorju trim, ki je od vseh prav gotovo najmani prlme- ren za delo s svetlobnim peresom. Organizator predstavitve bi si go- tovo lahko vsaj sposodil harvnl televizor in tako omogodil bol|do predstavitev programa. program, ki omogoda vnos zna- kov brez tipkovnice. le z uporabo krmilne palice. Z najved tremi pre- miki lahko dobimo katerikoll znak, ki ga premore tipkovnica. S palico je moZno celo pisanje pro- gramov V basicu. Tak nadin vnosa bi bll morda uporaben za invalids, ki ne moreio premikati rok, za vse druge pa bo vedno samo zanlmi- vost. Drugih dveh programov ni- sem viOel. Kaseta skupai z vmes- nikom stane 1S.000 dm. kar se mi Mavridnl diagrami je program ved avtorjev (Jaro Lajovic. Milan OroZen - Adamid in PrimoZ Jako- pin). Po kvaliteti naj bi bll istega razreda kot urejevalnlk tekstov in slik INES, vendar se s tern ne mo- rem strinjati. Program omogoda vnoa razlld- nih dtevlldnih podatkov, ki |lh po- tem predstavi v obliki razlidnih di- agramov - stolpdnih, drfnih in kroZnih. Grafidna predstavitev je sicer zelo v redu, so pe za vnos podatkov uporabili zares kata- strolalno idejo. Naredill so nekak- Sen ureievalnik. ki sprejme do 7 znakov in avtomatsko zavrne vse neprave znake. kadar moramo vnadati Slevila. Na ta radun tudi re moremo vnadatl Stevll v ekspo- nentnl obliki, kar pa ni na|hu|Se zlo (za grafidno predstavitev tako all tako potrebujemo le razmeria med dtevili). Napaka urejevalnika le V tern, da sprejeme sirahovito podasi. Oditno je prilagojen spec- trumovim radirkam. pa vendar se da celo z njimi dovolj hitro tipkatl. da urejevalnik zamudi celo vrsto znakov. Tipkovnice mes tako sploh mma smisla uporabljati To pa ni edina zamera Mavridnim di- agramom. Ko se odiodamo, Kate- ro vrsto podatkov bomo grafidno . predstavlli, se nam prav hitro zgo- di, da se zmolimo - in program javi napako wrong subscript! To se ml zdi prav nezasliSano. se uporabnik pri vnadanju takoie zmoti, gre lahko v hid kar nekaj dasa mukolrpnega vnadanja. Mi- mogrede: program lahko prekine- mo tudi s pnllskom na BREAK in nadaljujemo delo z GOTO 500. ne da bi izgublli podalke, ni pajasno. programu. predvsem pa le vpra- danie. all se bo uporabnik v tre- nutku razodaranja sptoh spomnil take reiitve. Od drugih moznosli. ki jih po- nujaio mavridnl diagrami. |e treba omeniti Se staiisticno obdeiavo podatkov m prenos slik v program opremimo s komentarji. Zares Skoda se mi zdi, da izvedba tako zelo depa za idejo (postopki so menda enaki Kot pn Easlu. |»- dobnem programu za QL). Cena: Hidroenergetske osnove Jugo- elavlje. Takle atraktiven naslov ki- ti kaseto s kar nekaj programi. ki obravnavajo nade bistre reke. ki nam prlnadajo tollko dragocene energije. brez katere sploh ne bi mogel pisati tega teksla. Ogledal sem si le prvi program na tej kase- ti, ki kaZe giavne reke nade domo- vlne. Car programa je v tern, da najprej nadteje vse te reke in po- ve. h kateremu povodju spadajo, nato pa precej preveri. an smo si kaj zapomnlll. Na zemljevidu Ju- goslavije so narlsane reke m po- ieg ene od njlh se c>okaZe zvezdi- ca, program pa nas pobara. kako je reki ime In h kateremu povodju sodi. Primer: reka Bregalnica spa- da k egejskemu povodju. zakaj njene vode se izlivajo v Egejsko morje. de prej pa v Vardar. Ceprav je kasete za ogromno vedino Ijudi povsem nezammlva. sem dobil obdutek. da Si je z njo kar lahko zapomniti podatke, ki nam jih vte- pa V glavo. Program bi se morda spladalo testirati na kakdm doli. kjer ima |0 slab uspeh pn jxiudo- vanju hidroenergelsklh osnov Ju- goslavije. Avtorji so Bilijana Ml- hevc, Tatjana Ogrinc in SaSo Sti- kovie. Kaseta stane 1200 din. SeentKi, tokrat zaSOOdin. je med novimi kasetami. Nosi malo drzen naslov Cestno-prometni predplil, Ceprav Pi Dilo dosti bolj tealno Izbrana poglavja iz cestno prometnih predplaov. Test je se- siavljen iz petlndvajsei:h vpra- ianj, na katera odgovarjamo tako. da phtisnemo Crkb, ki spada k pravilnemu odgovoru. Za liste, ki jim ni nikoll doatl, je upocabljena posebna matoda, ki se ji pravi ne- skondna zanka. Tako ianko na vsako vpraianje veOkrat odgovar- jamo in se vozimo rz kroga v krog, dokier izOrpani ne menimo. da SO vsi odgovori pravilni. Tedaj pritis- nemo tipko -K- za konec in raOu- nalnik nam pove svoje mnenje o naSem znanju cestno-prometnih pradpisov. Meni je sporoOii, naj blini vmesnik omogoOa. da igralni palici priredimo poijubne tipke na tastaturi. Tako iahko nameslo irk •0- in -P- za letenje na ievo in desno uporabimo kar igraino pali- co. Vmesnik najbi stal 15.000 din. Ker pa imajo skoraj vsi boijSi pro- graim te predviden kempstonov vmesnik, ki ga menda simuiira vmesnik Joypen, se najbrJ boij spiaOa kupiti tega, sa) dobimo zraven Se svetiobno pero in pro- gram za risanje. Se boij pa se spiaOa kupiti kempstonov vmes- nik v Veiiki Britaniji, kjer ne stane veC kol 15 funtov. Kaseto Zemijepis, ki je kot prej naSieti programi namenjena spectrumu, sem zasiedil samo na Povrh vseh novosti, s katenmi mi tarn iahko kaj groznega zgodi. Edina svetia toOka tega programa 50 risbe. ki so res iepe. Prometni znaki so taki kot v resnici, ceio banre so prave. Skoda dobro opravijenega deia za tako neupo- raben program, ki so ga izdelaii kar Stirje: Davor Bonadid, Stanko Moraus. Mat|a2 Coinarid in Mitja CW Morse Dudana Lumbarja je program za urjenje teiegrafije. 2ai nima nikakrdnih kvaiitet. Ce zeli- mo tipkati teiegrafijo. ss moramo sprijazniti s sekundno pavzo med posameznimi znaki, kar Je daled od pravega data z radioamatersko postajo. Programu je dodana mo2nost radunanja, nekakden kaikuiator s dtirlmi osnovnimi operacijami. Za pet mnodenj po- irebuje nekako isto dtevlio sa- kund. Nasbloh menim, da sa od izuma depnih kaikulatorjev skoraj ne spiada ved uporabijati spactru- ma za tovrsine podvige. Kasata siane 1300 dm. tiskovni konlerenci predstavijenih nekaj drugih izdeikov. Programa- sta nas razveseiiii Bit in ZOTKS. se nam obeta prva domada kaseta za C-64, z imenom Perfect base. O njej bomo kaj ved napisaii, ko jo bomo videii. Ovitek in navodiio sta ie sliskana, zatakniio se pa je pri presnemavanju z giavnaga tra- ZOTKS se je z izdajo tolikdnega dtaviia kasat odiodii za zeio drzen korak. saj dvomim, da jih bodo mnodidno kupovaii. Maio ved modnosti imajo ie Yachtze, Ma- vridni diagrami in Joypen, s kate- rimi se de kijub nekaterim po- manjkijivostim tudi kaj podeti. V vsah pogiedih (izdeiava, ideja, gratika. uporabnost) je dobro na- rejen Ie Yachtzee. vsi drugl pa modno depajo. Odilno smd de ze- io daled od take kvaiitete, kot jo ponujata Ultimate na podrodju iger all Hisoft na podrodju pro- gramskih jezikov. In ker smo de tako daled, ne bomo nikoli Mike James; AN EXPERT GUIDE TO SPECTRUM. 19U strani poglobljencgs seznanjanja z Mavrico, vmesnikoni 1 in mikro- iradnikom (v angleddini). Grana- da publishing. Cena; 1800 din. JARO LAJOVIC K )t dtirinajsta v vrsti kn|lg, :i jih za zalodbo Granada iska Mladinska knjiga, se je na policah pojavila tudi nejbo- l|da iz serije (pogredali smo jo de od februarske ocene prvlh knjig Iz tega nizai). Ce jo dellte vzell v roke, morale biti domadi z angled- dlno - ni pa treba. da vas naslov prepladi. Tudi pojem eksperta je relallven (kot marsikaj drugega. kot je to razkril de Albert E.). Knji- ga be od vas zahtevala Ie solldno poznavanje baslca, predposta- vljala bo. da vam zgradOa radu- nalnika ni popolna neznanka, tu In tarn pa vas bo spomnila. da Iahko V radunalnlku uporabljamo tudi sirojni jezlk. Od 12 poglavij jih je 8 posvedenih samemu spec- trumu. Seznanjajo najprej s sesta- vo radunalnika, nato s slrukturo basica. Tu je pojasnjena delitev pomhilnika In obdeianih je nekaj sistemskih spremenijivk. Slede primeri, ki v nasprotju Z drugimi knjlgami zdaled niso zgolj vzorec za preplsovanje. Seveda jih boste prepisall, vendar kar klidejo po nadaljnjih poskusih, ponekod pa ceio izzivajo, da se poskusite v sirojnem kodu. Dragoceno je po- glavje o vhodno/izhodnih kanallh in tokovih, ki smo ga tako pogre- dali V Mavridmem prirodniku. Prvi del kondujejo poglavja, ki se uk- varjajo z zaslonsko datoteko in aplikacijami (de vedno sicer po- gredamo' sprits, asmo jimdebllde kot V drugih knjigah) ter'trakom. zvokom in tiskalnikoih. kol se gla- si naslov poglavja. Posabno pohvalo zasludi drugl del. ki obravnava vmesnik 1, mi- krotradnlke. zaporednl vmesnik RS 232 in povezavo spectrumov v mredo. Jasno in jedrnato je poda- na informacija o teh temah; ko jo nehote primerjamo s Spectrum Ulcrodnve Book, se - vsaj za uvod V to podrodje - tehtnica nagne v priiTEkspertovega vodni- kd. Tudi to skupino kondujejo pri- meri. za katere veija podobna ocena kot za zgoraj omenjene. Navadno na koncu napldemo cKupIte, de. . r. Kupite, de se vam je V prejdnjih dveh odstavkin poblis- 2al. Ce pa vas zanima hekerski cKupite, de . . r. naj vam ga povem. Kupite, de ste kdaj pripravljali strojnl program za hitrejdi SAVE In LOAD V spodnjih 16 K rama, pa bi radi vedeli. zakaj ni deloval. In kupite tudi. de ste na robu Zlvdne- ga zloma. ker na mikrotradnikovl daloteki ni zastavice za njen ko- nec. Zastavica je - ved o tern pa v knjigi. ABC NAORAJENI PRO- GRAM. Avtor: Iziok Zupan. Grafika: AleS Holy, (zdal: mikro- radunalnidki center SKD Forum. ClflIL KRASEVEC N ajboijse trdidde za radunat- nidke kasete so olroci. Pa ne prav vsi. Nekaten se dan In nod igrajo z igraino palico v roki. Za take nl dober prav vsak program. Navadlli so se na Willyje in do potankosti izdelane Napa- dalce iz vesolja Tudi avanture jlm ne diiijo vse. Igrajo se samo Hob- bile in Sherlocke. Pa de te samo zato, ker v dasopisih pide. da so najboljde radunalnidke igre prav avanture. Pravo iriidde so maidkl, ki se zadenjajo igrati z odkovlm all bra- tovim radunalnikom. Njlhovemu Igranju udeno pravljo IzobraZeva- nje, programom, ki jih uporablja- jo, pa izobraievalni. Programi s takdno nalepko uZivajo tako v sve- tu kot pn nas prav poseben ugied. Tega se zavedajo tudi nadi pro- gramerji, ki >vedde krmarljo- med inleresi zaloZnikov. ki padajo na nalepke, In svojimi sposobnosiml. Takdni moZje si pravijo: 'Ce Ze ne morem napisatl dobrega uporab- nega programa all dobre arkadne igre. polem bom sestavil izobra- Zevalni program, ki je za progra- merja precej manj zahteven.- Staino ugotavijamo. da pri nas ni prave produkclje radunatnidkih kaset. Predvsem je jzbira doma- dih kaset v irgovinah premajhna. Tisto, kar se pa znajde na policah, nitl ne dosega kvalitetne ravni. ki smo je navajeni s dmega trga. Na- di programi so najvedkrat na nivo- ju druiinske pogruntavddine. ki jo ponosnl odka presname de sose- du. Po seriji cicibanovega izobra- ievalnega ciklusa smo na hitro doblli popravljene verzije progra- mov izpod peres drugih progra- merjev. Najprej se je pojavil ma- dsk Muri. ki je opravil z raduna- njem, zdaj pa smo dobili de kase- to. kj se ukvarja z udenjem ^>ece- de in enostavnegs branja. Nadaljevanje na nrani 67 Mojmikro 65 O D O B OSLO POMENI PRIHRANEK PRI CASU IN DENARJU V TURIZMU, GOSTINSTVU, TRGOVINI, GRADBENISTVU, OBRTNIH DEJAVNOSTIH IN DRUGOD Zato vam priporocamo preizkuseni Informacijski sistem EPSON PRENOSNI POSLOVNI MIKRORACUNALNIK S PROGRAMSKO OPREMO, DISKETNO ENOTO IN TRI MODELE SODOBNIH TISKALNIKOV S PRIBOROM HIS-S - na oanovi EPSON HX-20 - V praktl£r>em kovfiku - z LCD zaslonom - 4 vrstice po 20 znaKov in i - priro6nim tiskalnikom - 24 znakov v vrstici 3S0.0I» din - z vgrajeriTm mikrokasetofonom - 128 K 460.000 din DVOJNA DiSKETNA ENOTA TF-20 TISKALNIK R-80 F/T+ - format A4, vse vrste paplrja, 100 znakov/sek - z vodilom paplrja (traktorjem) In vmesnikom Centronics - 360.000 din - z vodilom paplrja In vmesnikoma Centronics In RS 232 C - 435.000 din TISKALNIK F-80 (brei vodlla paplrja) - format A4, vse vrste paplrja, 150 znakov/sek - z vmesnikom Centronics - 580.000 din - z vmesnikoma Centronics in RS 232 C - 635.000 din TISKALNIK n-100+ ~ format A3, vse vrste paplrja, 100 znakov/sek - z vodilom paplrja In vmesnikom Centronics - 520,000 din - z vodilom paplrja In vmesnikoma Centronics in RS 232 C - 575.000 din VMESNIK RS 232 C (s kaOlom 715) - 55.000 din fakturiranje - 150.000 din sKladlUenJe - 150.000 din Tl programi, posnetl na disketi, so z manjSimI aplikacijami uporabni v najrazlidnejSih situacljah. V pripravl so se drug! programi: menjalnica, dnevnik, kalkulactje. blagajna. stroSkovnik, fInanOno postovanje za zasebnike lln. Z dlsketno enoto all posebej Imamo na voijo tudi kakovosine uvoZene diakete 3M 5,25" DS DO - p. c. (brez davka) 2704 din, m. p. c.3.485,45djn in prirofina atojala za diskete - p. c. 1350 din, m. p. c. 1740,15 din ter za tiskalnike (R-80 in F-80) kasete z Indigo trakom (Ribbon Cartridge) - p. c. 2100 din, m. p. c. 2720 din. Zagotovijen servis In dobava potroSnega materlala. Vse cene - za pravne osebe - so nav^ene brez prometnega davka. Dokon£ne cene bodo obrabunane na dan dobave. Oobavni rok - do 60 dni. Za naroOila in informacije se oglasite v poslovalnicah Mladinske knjige: Ljubljana; Knjigarna, Titova 3 (061) 211-895 Papirnica. Titova 3 (061) 211-831 Maribor: Knjigarna, Partizanska 9 (062) 21-484 Celje; Stanetova 3 (063) 21-236 Novo mesto: GlavnI trg 9 (068) 21-626 Zagorje ob Savi: Casta zmage 27 (061) 811-061 Sloven] Gradec: Glavni trg 18 (062) 842-071 Tolmin; Ul. marSala Tita 19 (065) 81-325 Zagreb: Trg bratstva i jedinstva 3 (041 ) 422-460 SkD Forum je izdal kaseto 2 nagrajenim programom z Bitove- ga nate6a|a, kl nosi enoslaven na- slov ABC. Avtorji so na kaseto spravili Stiri programe, od katerih so uporaOni samo trije. Program Uvod je samo raSunalniSka vertija naslovne slike s predslavitvijo iz- dajatelja. avtoriev In kasete. Pred- stavltev je lako dolgo&asrta, da ne priporo£amo ogleda. saj bi lahko pokvarila vtis o drugjfi treh pro- Program Abecede tameljl na sll- kah, ki nai bi |ih otrok spoznal in odtipkal njihovo prvo £rko. V na- sprotju s Cicibanovo abecedo so lukai dodane na$e £rke s streSIco. Pri spoznavanju slik pa nismo imeli $re£e. saj se ram je zatakni- 10 pri sliki, na kateri naj bi bile lige. Program omogoSa uporab- niku, da SI sam definira, katerim tipkam bo predpisal naSe znake, dopuSda pa tudi nastavitev £asa. v katerem mora ugotoviti. kaj kaie slika na zaslonu. Kot smo ie ome- nili. prvi del programs zabteva le prvo Orko besede. ki je na sliki. V drugem delu je treba odtipkatl ca- lo besedo. Program Besede je zasnovan na prepoznavanju mnoiice pred- melov. V prvem delu nam rafiu- nalnlk pomaga prepoznavati nan- sane predmete. Pn predmetu. kjer utripa kvadratek. pntisnemo na lipko in napiie se ime predmela. V drugem delu moramo prepoz- navati predmete in vpisovati nji- bova imena. Tretji del programa uCi uporabnika branja. Najprej se nastavlienem dasu izbriie, ratfu- nalnik pa zabteva od uporabnika, da Ddtipka se enkrat isto besedo. Cetrti program Ovojke je igra odkrivanja plo££lc In zbiranja pa- rov enakib sliiic. V dveb rafiinib se lahko igra tudi vee igralcev. V prvem napiru raCunalnik za rekaj trenutkov pokaZe razpored ploS- Cic. V drugem pa ne. Slidice so zammive. igra pa uspeSro nado- meSca meSanie ir razporeianje papirnatih ploStic po mizi. Tudi oznafevanje ploidic. ki je pn ra- dobudneZib v navadi, odpade vsaj loliko £353. dokler se "rnulo- ne prelevi iz kratkohlacnika v he- Trije programi so bol|Si, kot so bill njihovi predhodniki, deprav Se vedno mso -tisto pravo-. 6e so avtorji te popravili komunikacijo 'aeunalnikas Cloveknm, bi se lah- ko se malo pomudili pn stimulaci- |i Za vsako uspeSno odigrano fa- zo radunalnik zabrenSi nagradno pesmico (ze spetj. za izredno uspeSnost pn ucerju pa postreZe 6 slaboumno igrico. Pniatelji pro- gramer]!. kje sta vaSa kreativnost in domiSI)na’ ZX SPECTRUM. MOJA 00- SPODINJSKA POMOCNICA. Avtoiji: Pepika Levstek (knjjga z recepti). Ciril KraSevec, figa Turk in Janez Jakli£ (programa). Izdala in zaloiila: Ceniralnl zavod za naprcdek gospodinjstva in Ra- dio Student, Ljubljana. KATJA KMET K uharski mojstrl obipajnp zatriujejo, da jih pri pripra- vljanju jedi vodi izkl|uino domISIjija (osnove kuharskega znanja se jim zdijo tako samo- umevne. da o njih ne izgubljajo besed). Kuharski zaPetnIki. vajen- Ci in pomo£niki pa ne zaupajo svoji ustvarjaini domISIjIji In radi poiSCejo pomoP In ravdih v kaki kuharski kn|lgi. Kuharskih prlroP- kuhagev: nekatere knjige so na- menjene Ijubiteliem mesa, druge ljubiteljem zelenjave. nekatere svetuiejo tistim. kl se jim vedno mudi. kakSne so prav posebno natarpne. nekatere se starinske. druge moderne. Med take novosti v svetu kuhar- skih pnrppnikov sPdi raPunalnl- Ska kuharica Moja gospodinjska pomoPnica, ki sta jo v sodelova- predek gospodinjstva in Radio Student Namenjena je vsem II- stim, kl imajo doma hISnl raPunal- mk in Stedilnik, pa bi radi ti napra- vl nekako povezali in zdruilll prl- jetno s koristnim. Moja gospo- dinjska pomoPrica je komplet knjige z recepti in kasete z raPu- nalniSkim programom za ZX Spectrum. Uporabne m mikavne recepte je zbrala Pepika Levstek. RaPunalniSki program, ki ga lah- ko primerjamo s kupPkom stepe- ne smetane na Ze tako in tako okusni sadnl kupi. paso prispeva- li Ciril KraSevec, iiga Turk In Ja- nez Jaklip. Dodan je program z zgovornim naalovom Knjlgovodl. V kompletu knjige in Kasete prevzame raPunainlk viogo sveto- valca: pomaga nam izbrati m $e- staviti primerne jedilnike za maj- hno, vePjo. veliko druZino. ZaPne se z nekakSnIm bojnim posvetom. DruZina sede za dkroglo mizo, ti- sll, kl zna upravijall raPunalnik, pa vstavl kaseto po oblPajnem po- stopku in prltisne na tipke (na ka- tere. je opisano v priloZenih navo- dilib). RaPunalnik se oglasi in ta- koj raSteje ISSsestavin, kl jih po- trebujemo za pnpravo 150 jedi - toliko je namreP receptov v kuhar- sKi knjigi. Tiste sestavine. ki so zagotovo v shrambi. so Ze ozna- Pene s svetlejSo banro. Po temelji- tem ogledu domaPin zalog dopol- nimo Stevilo oznaPenih sestavin In fib dodatno podPrIamo - ali pa izbrISemo svetio oznako, Pe smo bolj siabo zaioZeni s hrano. Ima- mo moko, sol. jajce, maSPobo In lovorov list? Potem lahko skuba- mo soPno preZganko. In Pe nima- mo krvavic? PaP ne moremo pri- prsvltl pePenih krvavic. Pritisnemo na tipko. RaPunal- nik nekaj Pasa melje in tuhta, nato nam svetuje. IzpiSe vse jedi ki jih lahko skubamo Iz zalog v shram- bi. Ce smo z Izborom zadovoljni) spet pritisnemo na lipko in raPu- nalnik nam iz teh jedi sestavi pri- meren jedilnlk. Ce se strinjamo tudi s predlaganim jedilnikom, lahko poprosimo raPunalnik, naj nam Se izraPuna energijsko vred- nost obroka, izraZeno v joulih (ze- lo primerno za vse. ki radi kontro- lirajo svojo teZo in mislijo, da bo- do Ze od napornega izraPunava- nja joulov shujSali). Ce 2 izborom jedi ali z jeOilni- kom nismo zadovoljni, gremo po drugi poll. Prelistamo knjigo in ugotovimo, kaj bi radi ledii. RaPu- nalnik nam pove. kaj imamo v shrambi in kaj moramo Se kupiti. Od posveta preidemo k deja- njem, lu pa raPunalnika ne potre- bujemo veP. Program Moja gospodin|ska pomoPnica bi bil lahko most med generaciiami: zdruZil bo tisie, ki Ze kubajo, a se Se ne spoznajo na raPunalnik. in ilste. ki Ze obviada- I0 raPunalnik. s kuhalnico pa se dosiej Se niso dodobra seznanlh. Z raPunainikom je mogoPe sesia- vlii jedilnlk za naslednji dan aii ves naslednji teden. nadzirati za- loge V shrambi in izraPunavati energijsko vrednost obrokov. PraktiPbo, bo priznala vsaka go- spodinja. Zabavno. bo priznai prenekaierl (laPni) mladenip. ki je imel raPunalnik doslej le za igra- Po. Pomanikijivo. bodo positnanb nekateri. ki jib bol) od izraPunava- nja joulov zanima to, koiiko stane- ta doma pripravljen obed ali ve- Perja. Prav prikladno bi bilo, Pe bi lahko sestavijali jedilnlk tudi gle- de na to. koliko denarja smo prl- pravljeni odStetl za hrano Ker pa cene Zivil mso stalmce. na katero bi se bilo mogoPe opreti. bomo zaenkrat zadovoljni tudi s tern, kar smo dobili: s praktlpno in uporabno kunarsko knjigo, ki po- meni novost tako med tiskaniml priroPniki kot med raPunalniSkimi programi na naSih tieh. HARDWARE SERVIS Dodatkl za ZX Spectrum • VMESNIK za eno ell dve Igralnl pallei i vgraieno RESETUpko (KEMPSTON) • CENTRONICS piralelni ymesnlk a SITETIZATOR govora (modul) a LIGHT PEN a INTERFACE 2001 za krmilienje alaklripnlh aparalsv (svatllka. HO slstaml. Usher tebnik ltd.) • RAZSlRITEV SPOMINA IZ 16 K NA 4< K a RESET TIPKA a VIDEO IZHOO a KABEL za povazavo VIDEO Izhoda s TV sprejemnHiein Dodalki za COMMODORE a PADLES (analogni Joystick) a CENTRONICS paralaini vmasnik a SINTETIZATOR govora a KABEL za povazavo VIDEO izhoda s TV sprajamnlkeai Dodatki za SINCLAIR QL a RAZSlRITEV SPOMINA za 121 K. 2S6 K, S12 K a RS-232 standardni vmetnik a CENTRONICS paralalnl vmasnik Razno a Poprsvils okvsr za ZX Spaeirum in vaCino ostala raPunalni- tka opreme a RazSirltav spomma za IBM PC. XT. AT. za COMMODORE PC 10. PC 20 In druga rtCunalnIka IZOELOVANJE OODATKOV PO NAROCiLU INFORMAClJE JEROVSEK AUOSA, Varje 31 A. 61215 MEOVODE. lal. (061) 612-S46 Ob sredah In nadaljah l2 naiega zastopniSkega programa vam nudimo osebni radunalnik SHARP - model MZ 731 Cena za racunalnik s printerjem in kasetofonom je ZNIZANA NA 700,- DM in okrog 65% dinarskih dajatev. Zastopa in prodaja Mercator — Mednarodna trgovina LJUBLJANA, TITOVA 66 2. Izvedba: mehka. hitra gralika je (okrat ie httrejSa. Zaslon je raz- deljen Ko( pri predhodnikj. Res bi lahko novo Igro imenovall Kar JSW 1.2, saj je razlika le v StevIlL in opremi sob. Menda jih je Kar 128, tore] ie enkrat toliko kot pri Jet Setu 1. Nove sobe so deloma vnnjene vie znano strukturo (glaj stare Stevilke MM), popolnoma nova pa sta skrajni zgornji in spodnjt del hiie. Dodanih |e rekai sveiih trikov (rakeia, teleport,,.) - najbri so pri Software' Projects na ta nadln skuSali upravieiti -2> v imenu igre. Kako |lm je uspelo. presodi sam. 3. Praksa: ko sva se nekaj Oasa preganjala po blii in spoznala prej naitete podobnosti z JSW 1 . sva se odIoCila preiskatl dim ved In sestevlti karto. Zdaj na njej manjkata le $e dve sobi "Deserted Isle in The belfry), Ti dve prepuS- dava vsem, kl jih bo drug! Willy prevzel podoOno kot prvi. Seveda sva igro popokala - igrala sva brez sovrainikov, a z normalmm Stevilom Zlvljenj. Natandnega re- cepta Se ne izdava, de bo zanima- nje veliko, ga bo8 lahko prebral v oktobrski itevilki. Naj ti bo v po- mod tole: ko se tvoja figurica zale- ti V osvetijeno todko na ekranu. program trk registrira in ti, de si sredal sovrainika, vzame iivlje- nje. Narediti morai tole. poiddi la- belo z oOlikamI nasprotnikov in Ija pokopaj nidle. Take bodo okoti tebe Svigali le atriouli. ki pa ii ne morejo do zivega. Pazi le. da ne popokaS svojin Ireh podob. Willy- ja, astronavta In letedega praiid- ka. Pametno bi bilo obdriati $e dvigala. £e boS delo natandno opravil. ne boS potreboval ved- nega tivljerja. Nekai za spodbo- do: sumiva. da so neodknie sobe v bliZmi Hoie with no name llevo od 9 na karli). Dai. rtaloZi igro, popokaj vse Zivo in se zaklen v soOo, morda bo prav lebi uspelo! 0 svojih uspehih lahko porodai MM. tako bod naredil veselje ti- slim, ki tvojih odkritij same mso n^dli. Veija? 4. Upava. da je priloZena karta dovolj pregledna. Pazljivo preglej legendo in spisek sob. Saj res prvi Willy |e bil tako podrobno ob- delan. da li nasledrik ne bi smel povzrodati pretiranih leiav. Zaio ti bom (Crt) hvaleien. de tokral ne iSdeS pomodi na 348-270. temved poskuSaS dim ved odknti sam. Hvala. veliko srede! 69 World Series Baseball Tip; iportnasimulacija Raeunalnlk: Bpaetrum 48 K. C-84, amstrad Formal: kaaeta Cana: 6.95 funta Zaloinik: imagine Povzatak: Izjemna iportna slmulaclja Ocaiia:9/10 GORAN PAVLETIG BCkar za Evropo in veiji del •^avela pomeni nogomet. Popre6rl American sicer uliva lu- dl V ’■ameriSkem nogometu-. ra- zllCIcl rugbyja, loda baseball je nedvomno zanImIvejSi in bogatej- il. pa zato prIvlaCI ve6 gledelcev cn se hliro iirl tuOi na drugih cell- nah (postaja populai'en celo na Japonakam, v LatinskI AmerikI in V Evropi). Za nas le ta Sport prava uganka in mnogi ljudie so prepri- Cani. da ga je zaradi zapletenih pravil nemogode zasledovati. V raiih krajih so sicer osnovali ne- kaj Oaseballskih klubov, a vsa stvar je Se V povojih. Morde bo zalo prav ena novej- Sih iger sottvereke hISe Imagine priblilala jugoslovansko obCin- stvo baseballu in vsaj med mlajSo generaeijo popularlzirala ta Sport. Bol|Sl poznavalci softverskege Ir- ge se bodo nemara zadudili. ko 70 Molmlk .0 bodo prebrali ime lirme Imagine. Druiba je namred lani doZivela pravcat linandni polom in razpad- la. Letos je priSla pod okrilje slovi- te druZbe Ocean in je ie s prvim izdelkom najavila prerod ter novo obdobje pod zastavo. na kateri je izpisano geslo Imagine - (he Na- me of the Same (zamiSljaj si ime igre). World Series Baseball le prava umetnina . ki jo moremo mirno primerjati z igro Match Day, in Sicer tako zaradi izredne gralike in animacije kot zaradi zvestega prenosa baseballa na male zaslo- ne. Ko sem naloZil program, sem bil skraja seveda disto zOegan. saj nisem vedel. kaj in kako. Lotiti se igre, ki je simulacija praktidno neznanega iporta, je pad prava pustolovddina. Toda igra me le le na tej zadetni ravni navduSila: ko le izzvenela melodija. se je prika- zal izjemno pouden demo, s ka- krSnim se ne more pohvaliti niti ena Sponna simulacija, pa tudi ne igre drugih zvrsti. Kakih petnajst minut sem opazoval tekmo de- monstracijSkih klubov, nato pa sem se ie sam vkijudil v igro. Pred tern sem. resnici na ljubo. prelistal enciklopedijo JLZ In pre- bral tole: •Baseball je ameriika iportna igra za dve moitvi s po 9 igralci. ki se menjavajo v udarja- nju in lovijenju trde iogice. Notra- nje igriide (diamond) je Kvadrat 27,45 X 27,45 m. ne vsakem voga- lu pa je postavijena blazina (ba- za). Zunanje igriide omejujeta stranici kvadrata, podaijiani od glavne, detrte baze. in zato le rav- na vogalih kvadrata. Strelec odbi- ja iogico kar najbolj daled in se nato s hitrim tekom prebija od vogala do vogala. Lovilci ioge iz drugega moitva skuia^o njegov tek presekati tako. da logico po- dajajo duvaiu baze . . Vem, da vam ie vedno ni vse jasno. a kar nalolite programi Pred vami se bo pokazal izjemno pregleden menu, po vzoru iger iz programs hiie U. S. Gold. Ge zna- te vsaj malo angleiko, izOerite dpcijo I in dobili bosie tn -strani- navodli. Potem vkiopite opcijo C in izberite tipki za igro (da nista zadovoijni s tistima, ki vam |u po- nudijo na dnu zaslona). Z opcijo P lahko igrate proti pnjatelju. ven- der vam za zadetek svetujem. da si za nasprotnika izberete radu- nalnik. Preskodite tudi naslednii opciji. Zakai? Z opcijo L dolodate ilevilo Ikl. inningov (poldasov po nogometno). Ne dotikajte se niti opcije D, kajti vai radunalniiki na- sprotnik bo zaigral ie boijie. Ko ste vse to uredili. zadnite Igrati s S. Vpiiete svoje ime, s lipkama za levo, desno in strelja- nje izberete barvo svojega moitva in nato zasliiite zalo dobro intoni- rano ameriiko himno, medtem ko V ozadju V vetru vihrajo zastave. Cvoboj se zadenja . . . Na samem zadetku. ko igralci tedejo na igriide. opazite prelep semafor. na ksterem se meniava- |0 bleidede reklame in informaci- je za gledalce. Prsv ta semafor vam bo med igro priiel zelo prav. Igralci. palica In ie zlasti Zogica so namred premajhni, da bi jih mogli opazovatl v vsakem trenut- ku igre. Pad pe boste na semaforu videli povedane igralce v naival- ne;ilh trenutklh, tj. metanju Zogi- ce In udarcih po njej. Morda boste zmedeni zaradi napisov na sema- foru, disto na dnu zaslona - IN- NINGS, STRIKES, OUTS. Inning je. kot le redeno, nekakien pol- das. ki pa je razdeljen na dva dela. V prvem ste v viogi strelca (udar- jate Iogico), v drugem pa logico medete z roko oziroma lovite od- bito logico. Strikes so zgreieni zamshi s palico. a outs so trije zgreieni zamahi. Out je eden naj- valnejiih elementov v IgrI: ko ste namred v viogi lovilca. bo vai na- sprotnik Igral vse do treh outov - narejenih bodlsi z zgraienimi za- mahi bodisi tako. da duvaj Paze pred nesprotnikom ulovi logico. Skraia vam bo delo tore) nekoli- ko olajiano. Moraii boste kar naj- modneje odbijati logico In vai igralac bo mogel vamo pritedi do naslednje baze. Kondni cllj: pnve- sti kar najved Igraicev do detrte baze. tore) do blazine. od katere ste odbijaii logico. Steviio igrai- cev. kl ste |ih spravili do glavne baze. je enako itevilu doselenih todk In to le vai rezultat. Igraicev po pravilu sicer ne morete voditi. ker tedeio sami. vendar iistemu. Ki je najblile glavni bazl. le lahko pomagate. Skuiaite tore) na opi- . sani nadin zOrati kar najved todk. doklervam nasprotnik ne bo izsi- Takrat se bodo igralci umaknili v stadilnice, na igriide pa bodo pritekla dekleia s peresi In pahlja- dami ter vam pnredila znadilen ameriiki show Se nekaj reklam za kavbojke in coca-colo in igralci slednjem delu igre bo vaia naloga nekollko bol| zapletena. Sam za- detek je ie preprost - vredi mora- te logico. Potem pa se morale zbrati. In sicer morale skrbno za- sledovati let odbite logice. da bi jo mogli prestredi. |0 vredi do du- vaja baze (s tipkama za strei in smer) in pnti s duvaiem baze pred nasprotnikovim igralcem do bla- zine... tako namred doselele ■out'. Ne pozabite; logico mora- le na Koncu vedno vrniti svojemu slrelcu (tj. metaldj). Ce pa ste do- volj spretm, da logico presirelete z roko. ko ie leti po zraku. ste avtomatidno dosegli -out-, ne glade na gibanje svojega duvaja. BoOite zelo pazljivi. kadar na- sprotnik postavi svo|e tn igralce na baze tako. de slojljo v tnkotu! Ge takral namred modno odbije logico. se utegne zgodlli. da bo logica paoia na rdedi del ob robu igriide in vse nasprotnikovo mo- itvo, tore) vsi itirje igralci. se bo- do mogli neovirano dotakniti glavne baze in dosedi itiri todks (to je tkl. HOME RUN). Ko ste na- sprotniku vsilili tn oute. ie igra prekiniena in na semaforu se po- kale rezultat prvege >inninga'. Nato se zadne novi - odvisno od tega. all ste na zadetku dolodi'i. da bo igra trajaia 3. 6 aii 9 innin- gov (V pravin tekmah igraio 9 in- ningov). Baseoall je ana tistih iger. h ka- teri se boste kot pri Match Dayu vedno vradali z veseijem m ne- slrpnostjo. In Kojo boste obvlada- 11, povabite prijatelje in pnredite lurnir. Ugotovlii boste. da le base- ball zares iziemno zammiv in raz- burl|iv iport. Za hiio Imagine pa Witch’s Cauldron Tip;puslolpvS4ina Formal: kaseia ZalolnU(;Mlkro-Qen FovaelaJcZapleteno potikanje mefl pravljifinimi prlKazniml OcanB:8/9 GREGA IUA§ JOSO STUPICA zagnzenlm avanturistom re bo t. Cllj Igre. Zbetatl (odveslali) moral z otoka. pred tern pa se vrnltl V Slovelko podobo, saj te je iarovnica spremenila v labo. Zal ni prijaznlh prircev in princes, pa si moral pomagati kar sam. 2 . Zaba - maPka - opica. Po- luknjl. Mllnice se otresel z uka- zom HELP In z odgovorom na za- slevljano uganko (666 ali -com- puter-). Odskakljaj na stol, pre- glei igraPo In vzemi ovpje oko (sheep eye), nadaljuj pot do gra- motona in si ogle) tudi tega. Tako dobll diamant, ki ga potrebujel, da se bol Iz mafka spremenil v opico. Seveda pa se moral naj- prej preleviti v mafiko. Takole; vtipkal'3 (Isto kot'turn turn turn), nato pa TACYSSUP. Kol maCek odhitll na prosto, ker ti pa rado- vednost ne da miru. grel na S In nato na E. kjer se lotiS eksperl- mentlranja. RazbijeS poltevo hiSI- co (8 PESTLE AND MORTAR), vr- leS vse skupaj v kotel in pomelal z tllco, ki jo tarn najdel. Potem popijel zvarek... lantastiCno! A nil^r ne mlsli, da je zdaj vsega konec - pred sabo ImaS le lep 3. Opica - Plovek. Najprei mo- ral poznatl recept za preobrazbo - skrit je v Oman. Potrebujel pa sestavine: lop levje grive, zlale kovance in navadne kovance (£e- tile. zadnie sestavine. lal niti sam ne poznam). Ko sptezel na omaro in razbijel lonPek, pobereS klju- £ek, s kalerim odprel vrata. Znaj- del se V labirintu In zdaj li lahko prIskoPim na pomoi. Izhod: S-E- E-S-W-W-S-E-N-W-N-E-N. Med potjo pa moral najti kljui, s kate- rim odprel vrata na koncu labirin- ta. Tu se lele zaCne pot po zemlje- vidu. Predlagam tl. da se najpre] male navadil na novo okolje in lele nato berel dalje. Ko si v hill 2e domal, vzamel no2 In se napo- til iz sobe It. 2 (gle; zemljevid), kjer SI levu pojasnil. da nimal prav nio opravlti s Carovnico: tako se sprljatei|il z levom In dovoli ti. da mu z nolem odreZel lop gnve - zdai imal prvo sestavmo. Ce $i 2 e kdai obiskai naslednio sobo (It. 3), potem vel. da zma] ni tako miroljuben: najbolie le. da prosil za pomod leva - prav rad ti bo pomagai. Imal te drugo sestavi- no. treijo pa bol nalel v prehodu V pri kuhlnfi (11.7). Oetrtaskrivno- stna sestavina je menda mavrica (prava), a ne vem. kje na] bl blla. 4. Nasvetl. V podzemiju le so- ba. polna kaC. ki pa niso prav nil nevarne. £e igral na pildaiko. Ge bol nalel mavrico. bol potrebo- val tlioo. kl le V sobi It. 4. v to sobo pa pridel samo ledai, fie imal klobuk. Sarkofag z mumijo v sobi It. 5 lahko odprel. Ce ga nao- Ijll. Ce se hofie vrniti iz podze- mlja, moral te prej pnvezati vrv. V sobi It. 6 je predale mogofie od- 5. Zemljevid. Malo drugafienje Ob obiCajnih. Zapolnieni pravo- koinikl v nekalerih sobah pomeni- jo stopnice. firte v sobah pa so vrata oziroma navaden prehod. MIODRAG BANJESEVIC ■ ot znanega arheologa, fiia- ■jTna anglelkega razlskoval- V^nega drultva, so vas posta- vlll za vodjo odprave, kl jo je Bri- tanski muzej poslal v Egipt, kjer naj bi raziskala arheololko senza- eijo desetletja, na novo odkrito In neoropano piramido, kl je po pr- vih ocenah rodbinska grobnica enega od najpomembnejlih lara- onov iz ziate dobe siarega Egipta. Vala odprava Iteje lest filanov: dodellli so vam pet miadlh arhe- oiogov. ki bodo kopati. medtem ko Vi sami nadzorujete dela. Clavna naloga odprave: prodre- tl v osrfije piramlde in pnnesll iz nje pet mumij filanov kraljevske drutine ter kar naivefi dragooeno- sti. Cllj pa le te eno, a relitev naloge nekaj drugega. Ze prI pr- vih izkopavanjlh so domafii delav- ci zalll V del piramide. k|er je skri- to znano -prekletstvo- taraonov. Vznemlnli so stratne mumije. du- hove preteklosti, kl so jih faraoni pustlil tu. da bl zaustaviii nepokil- Plramida je sestavljena iz vrsle delov. od katerih vsak oDsega dvajset -celic- in skoraj v vsaki callcl le kak predmet. Morda za- klad. morda ziat Kljufi. s katerim pridete v naslednii prostor. pa pergament. s katerim utenete du- hove... In, seveda, naieute tudi na to. kar vas naiboij zamma, tj. sarkofag z eno od petih kraljev- sklh mumi|. Med prelskavo vas spremija vsai ana od polaslnih mumij in skula pohrustati kakega delavca. Ce nisle dovoi| him m previdni, se ji iz kake od celic pri- druti le druga. Dlje ko prodIrate. V hujli nevarnosti so vaii delavci. Kajti mumije opozanajo druga drugo. da se jim priblituiete. Ven- der se le ni vse zaroiiio proti vam Moj inkro 71 s pergamentom, kl ga |e pustll v piramidi laraonov plsar, si lahKo precej pomagate. S kanikom sre- ea in s spretnim vodenjem delav- cev Posts nazadrje prt$ll na cllj in kreniii novim pustolovSfilnam na- Tak |e torsi scsrarij avanturi- stiens arkadne Igre Ok Mummy, ki so jo izkijueno za Amstradove radunalnike zasnovaii pri hiil Gsm Softwars. Za hi$o je znaiii- no. da zna v vsaki igri priiaratl posebro ozradje, zaradi katerega se igraisc kar najPoil v 2 ivi v viogo, pozabi na vss drugo in postane junak programa. Pri Gsm Sottwaru vsega tega ns bi mogli dossfi. Cs rte bi do skrajnostl izkoristiii Amstradovo visoko kakovostno grafiko in tro- kanaini stereo zvok. To is gotovo nova kakovost na podrodiu radu- nalniikih iger. Zvodno ozad|e je zares Zlva meiodija egiptovske glasbs. Tudi drugs podrobnosti so zelo aprsino izdelane (delavci so recimo v ispih modrih kombi- nezonih, mumije v ovojih). Povrh vam je na voijo nekaj nadinov gi- banja v notranjosti piramide. Giani Amstradovega kiuoa smo pred monitorjem prebMi doigs ure in zato moramo mirne vesti igro priporoditi vsem tistim iastnikom amstrada. v katerih Zari avanturi- •kondicijo' V spretnsm upravlja- nju z igraino paiico. COMRUTER ; loyttkt (uickihot I *» COMRUTER Sincllir Joystick IF V5E CUE SO H JISOSKVIJO 14 I OIIJE SEEMULLER GMBH tiuNCHEN SCHILLERSTR. I 8 , TEL . 089-59 47 E ** COMRUTER COMRUTER Poki za amstrad ... Preleina veiina Amslradovih programoy la igre je precej zaple- lerta in zato morate vdasih presedeti pred zasionom dolge ure. te taiite dosedi cilj. Da bi 6as kar najbolj racionalno izkonalili. smo nenizali nekaj POKOV za neakondna ilvljenja. Pot do nesmrtnosti ye nakazal nai sodelovec Miodrag Banjeievid iz Amstrad k/ubs. Defend or Die; 10 3ff1 . .oad -Defend or diei 30 POKE 64e4, S9: REM Zivijenja 40 Poke 6469. 99: REM bombe 100 Call 4025 Kart's Treasure Hunt: 10 Memory 12288 20 fori = 1 to 3: Load; Electro Freddy: 10 Memory 1000 20 Loacf Al: Load d:LoBd' : LoarT . Punchy: 10 Memory 1FFF 20 Load' cod4 30 Poke 20A9.256 40 Ceil 2000 Football Manager: Break in and GOTO 5213 da bi dobili pokal: GOTO 8170 . . . commodore Bralec JankoPIrnat jeiz tuje llteratarezbrelseznamPOKOV. skatarimi si zagotpyitenesmrtnostl. Nalotite program. Z. OdtipkalebeeedoPOKE In Sleyilko IzspodnjeraipredBlnice, 3. prilisneleelipkoPSTURN. 4 poie- nete programz ukazomRUN in tipko RETURN. lore: Poke Bruce Lee: 5666, 126 ati 5677. 126 all 5677. 128 Black Hawk: 6269.99 Bat-Attack: 11061.234 Battlezone: 8909. 100 China Miner: 34632.44 Choptlitter: 801 1. 173 Crossfire.- 27fi25. 1 73 all 5353.44 Chrlsis Mountain: 2665,238 all 3144,238 Clowns: 3566.255 Dimension X: 6645. 129 DInkeyOoo: 1l989.99all 11989,18 Dig Dug: rw73.2SS Donkey Kong: 12118,234 FIreAnI: 17568.100 Frogger Sege: 22341.173 Bangsler: 5989.53 Galaxy: 3369,230 all 3378,250 Kid Grid: 10020.234 Lady Tuf,- 2392,50 Miner 2049er: 9450. 1 73 Matrix: 7629.238 ali 7983.238 Motor Mania: 8646,255 Pengo fPefcfiJ: 20295.44 Pitlall jAcr/vis/onJ; 5393,255 Pakakuda: 7015.234 Q-Ben i R-NesI: 4446. 173 Quest For Tires: 734T,99a« ff485,l25 Radar Ret Race: 7194,234 Revenge Camels: 2599,230 all 2746.230 all 39931.238 Roundabout: 12843.234 Revenge o! the M. C.: 35518.250 Robin to the Rescue: 6144,234 Space Taxi Iprekinemo z RUN/STOP + RESTORE in vlipkamo poUra;.- 16911,200 Squish'em: 2562, 100 Zeppelin: 18546.44 Moski se mora stalno dokazovati . . . Izkusnja preteklosti, okus sedanjosti . . . ^ronhiU vrhunska moska kozmetika Ronhill Red SkrbBo ubraoc DajkvaUletne^&e fran' coske diiave zdniktnc v clegaalen parfuinski akord. Z vain novo diSavo RonbiU ted boste prilegnili pozor* Dost ienvfcega sveia. Enaka dUavna nota spremlja bogato izbiro kOzneti* eoih izdelkov za mokke Ronkill red. Ronhill Black ambre se bo natbol^ prilegala odlo* doioi, akiivnim moikjni. Lahko stc prepribaoi, da bo ludi vaia izbtanka Ronhill Brown Dikavni kompobdii lioite Browo da* je naimocoefko znabiloost prisocno&I aaravoega mosusa. Ibivladea. mo- deren io auaktjvea. .& Kozm.eciKo Poslall ste nam 691 glasovnic. Med njiinl smo jih izireball pet. Prvo nagrado. Kempstonov vmesnik za dve Igralnl pallet s tipko za reset, podarja Hardware servis, izdelovalec raiunalniSklh dodatkov (AljoSa Jeroviek, Verje 31 a. 61215 Uedvode. tel. 061 612-546). Nagrado dobi: Tomislav Verderber, 2lganfa vas 9, 64203 Duplje. Drugo riagrado. kaseto Kontrabant 2 (darilo Zalo2be kaset In ploS£ RTV Ljubljana). dobI: Ivan Noilnii, Maksima Gorkog 6, 21000 Novi Sad. Tretjo. 6etrto in peto nagrado. kaseto Strip-Gambling {darilo Erosofta, Zlherlova 6, 61000 Ljubljana, tel. 061 225-935). dobijo: Saia Gaclk. Ul. 12 fabruar 93, 10000 NIi: Sandi Horvat, Kanla- tova 56. 61000 Ljubljana: Igor Streharakl, Ratka Petrovida 86. 51000 Rijeka. TudI prihodnji mesec vas dakajo lepe nagrade. Na doplnico napiSIte svojo najljubSo igro. zraven pa ime. pntmek in r\aslov. QIasovnico poSljite do 10. septembra na naslov; Mo) mikro, Titova 35. 61000 Ljubljana. Prvih deset Mojega mikra (1.) 1. Match Point Psion spec. 48 201 (2.) 2. Match Day Ocean spec. 48 162 (4.) 3. Knight Lore Ultimate spec. 48 51 (6.) 4. Jet Set Willy Software Projects spec. 48 (5.) 5. Dukes of Hazzard Elite spec. 48 37 (7.) 6. Skool Daze Microsphere spec. 48 27 (-) 7. Pyjamarama MIkro-Gen Spec. 48 21 (5) 8. MS Pacmand Atari spec. 48 20 (9.) 9. Sabre Wulf Ultimate spec. 48 19 H10. Spy versus Spy First Star spec. 48 12 KAKO???? 1 Organizatorii tadaiev morajo naipozr>a}e do 15. novembra 1985 poslall na naslov Pliers AG. Egerla 271. FL 9496 Bal- zers. Liecntenslein svoj natan- den naslov, podroban opis te- da)8v. Stevllo tedajnikov In na- drte za nadaljnje delo na po- drodju radunalniSkaga opisme- njevanja in izobra2svan|a. Vs- liavnl datum ja tiatl. kl ja odtls- nien s po4tnim Zigom. 2. Tiskalnike bo na podlagi prl- spelin pisem razdelila kamisita firme Piters AG. 3. Odtoditev komislje bo deflni- tlvna. 4. Rezultall bodo objevlienl v de- cembrskl ilevllki Mojega PITERS AG EOERTA 271. FL 9496 BALZERS, LIECHTENSTEIN TEL. 075/4 24 33, TELEX 77 828 podarja Lastnik enega od oaemnaistlh tlskalnlkov lahko posiane Sola ali organizaeija v Jugoslav>|i. ki sa ukvarja z organizaeijo raCunalniSkih Poleg liakainika Brotrer M-10O9 ja Piters AG pripravil paraielnl vmesnik za 2X spectrum In EPROM za M-1009. v kalerem so vpisani VU znaKI. Obe novi pridobitvi bosta jugoslovanaliim kupcam kmalu na rszpoiago RAZISKAVE, RAZVOI IN APLlKACIfE RACUNALNISKE V Odseku za ra^unalniStvo In^tituta Joief Stefan zazislcujemo, razvijaino, implementiraino in piototipno izdelt^emo aparatumo in programsko opremo za uporabo raCuiialni^e grafike. Na sedanji siopnji razvoja lahko koninim uporabnikom In proizv^alcem radunalniSke opreme ponudiino paket, id obsega nalsednjo aparatumo in programsko opremo: protframska opretna - standardni grabdni l^et GKS (Graphical Kernel System - mednaiodni standardiziiani grafidni jezik - ISO), ki smo ga implemendiali za radunalnike tipa DEC VAX-11 pod operacijskim sistemom VMS. Paket zaiadi sroje stnikture omogo^a preprosto prilagajanje programske opreme na poljubno grafidno enoto - piogiamske knjiMce za radunalni^o giafiko v ra^imalniloh tipa DEC PDP-11 in LSI-ll ter podobnih domadih racunaliukih z opeiacijskimi sistemi RSX-11 inRT-11. aparativna oprema - grafidni procesot GRAF-100 kot dodatek za videoienninale DEC VT- 100 z l^ivostjo 6S0 krat 240 tock, sestnajstimi odtenki 6mo-bele palete terz’ ■ ' ■ univerza e. kardeija •• institut "jozef stefan" ljubljana, jugosiavija # 9 Odsek za racunalnistvo in rnformatiko ^ 61111 L|Ubl|ana.Jamova39'p.p (P 0 B.)5aTele(or (061) 214-399 Telegraf' JOSTIN UUSUANATde* 31-296YUJOSTIN v1p^^t.%-;reZULTATI, NE OBLJUBE »3 61000 UJUBUANA. TITOVA 50. TELEFON (061) 384 856 384.858 TELEX' 31683 11000 BEOQRAO. (jENERAL 2DANOVA. TELEPON (01 1| 340.337. 348-641. TELEX 11433 HEWLETT-PACKARD 61000 UUBUANA. KOPRSKA 46. TELEFON 10611 888-361 868-366 Racunalnik, ki razume dotik na zaslonu